Danes drugi poskus prodaje ladjedelnice

Za danes je v Ljubljani napovedana druga dražba območja izolske Ladjedelnice. Gre za 4,2 hektarja veliko zemljišče in stavbe tik ob morju, ki so v lasti propadlega gradbinca Kraškega zidarja in mariborskega Konstruktorja Invest, vsak ima polovico. A ni gotovo, da dražba bo, saj do včeraj varščine ni vplačal še nihče.

Za danes je napovedana dražba 4,2 hektarja velikega območja izolske ladjedelnice. Do včeraj ni varščine vplačal nihče.  Foto: Jaka Jeraša
Za danes je napovedana dražba 4,2 hektarja velikega območja izolske ladjedelnice. Do včeraj ni varščine vplačal nihče.  Foto: Jaka Jeraša

IZOLA > Izklicni ceni bosta tokrat 4,8 milijona evrov za del v lasti Kraškega zidarja in 4,4 milijona evrov za del v lasti Konstruktorja Invest. Na lanski prvi dražbi, ki je bila neuspešna, sta bili izklicni ceni skoraj dvakrat višji.

Pred nedavnim so zanimanje za to zemljišče pokazali tudi v izolskem podjetju Jahtni center, ki ima prostore na območju ladjedelnice. Viljem Orel, ki je solastnik in prokurist Jahtnega centra, je pred nekaj meseci potrdil, da bi zemljišče radi dobili nazaj. Nekoč je bilo namreč v lasti ene njegovih družb, Galeb Grup, a ga je ta leta 2007 prodala za 21 milijonov evrov. A v Jahtnem centru, ki ga vodi direktor Aleš Bohinec, se današnje dražbe vseeno ne bodo udeležili, saj nasprotujejo temu, da se to zemljišče sploh prodaja na dražbi. Trdijo, da se na njem nahaja pristaniška infrastruktura, ki ne sme biti predmet prodaje in jo je treba pred prodajo izločiti. Sami pa se štejejo za upravljalca in vzdrževalca te infrastrukture. Ta status in prepoved prodaje so poskusili doseči že na sodišču, a jim ni uspelo in odločitev je pravnomočna. Sodišče je le za vsak primer v napovedi dražbe opozorilo, da pristaniška infrastruktura ni predmet te dražbe.

V Jahtnem centru vztrajajo pri svojem. Od sodišča so tudi pred današnjo drugo dražbo znova zahtevali, naj dražbo prekliče in najprej uredi pravna razmerja z njimi.

Stečajna upravitelja Kraškega zidarja in Konstruktorja vidita ta razmerja povsem drugače. Po njunem prepričanju Jahtni center nasprotuje prodaji območja samo zato, da lahko še naprej brezplačno uporablja prostore in zemljišče, ki je v lasti nekdanjih gradbincev v stečaju.

Jahtni center je namreč ob začetku stečajev Kraškega zidarja in Konstruktorja prenehal plačevati najemnino za zemljišče in objekte, ki jih zaseda, z argumentom, da ob stečaju vsa najemna razmerja prenehajo. Stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup jim je zato razdrla najemno pogodbo in zahteva izselitev Jahtnega centra; zadeva je že na koprskem sodišču.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano