Dva v enem sta cenejša

V zvezi z dilemo, kdo naj vodi zdravstveni dom, vlada priporoča, da sta v javnem zdravstvenem zavodu z manj kot 200 zaposlenimi funkciji direktorja in strokovnega vodje praviloma združeni. Glede pogojev za direktorja pa na ministrstvu pravijo, da je na prvem mestu kompetentnost.

ILIRSKA BISTRICA, LJUBLJANA > Občina Ilirska Bistrica je, kot smo poročali pred dnevi, z novim odlokom o ustanovitvi zdravstvenega doma določila, da bo po novem direktor zavoda lahko postal le kandidat, ki bo imel najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. V zdravstvenem domu, ki ga zdaj vodi ekonomist Vojko Mihelj, so takšnemu oženju pogojev oziroma zapiranju možnosti izbire direktorja le na zdravnika nasprotovali, češ da zmanjšuje možnost kakovostnega izbora, saj zdravnik ni nujno tudi dovolj dober menedžer. Takšni naj bi bili po njihovih pojasnilih tudi trendi in praksa v drugih zdravstvenih domovih.

Tudi na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da so pri odločitvi o vodstvu zdravstvenega zavoda bolj kot osnovna izobrazba pomembne kompetence. Kot so nam pojasnili, ni torej nujno, da je direktor po stroki zdravnik, mora pa dobro poznati zdravstveni sistem in imeti potrebne kompetence za vodenje ustanove. Enako velja za člane svetov zavodov, ki direktorja imenujejo in bdijo nad poslovanjem.

Manjši zavod ne potrebuje “celega” direktorja

Toda obenem je ministrstvo (oziroma vlada) že pred časom občinam, ki so pri urejanju javne zdravstvene službe na primarni ravni sicer samostojne, izdalo neobvezujoča priporočila za organizacijo, vodenje in združevanje javnih zdravstvenih zavodov. To naj bi prispevalo k racionalizaciji in obvladovanju stroškov.

Med priporočili je tudi, da sta v zavodu z do dvesto zaposlenimi funkciji direktorja in strokovnega vodje zavoda praviloma združeni. Sicer pa velja, da se v zavodu na primarni ravni, ki ima do 65 zaposlenih, z direktorjem sklene pogodba o zaposlitvi za največ 24 ur na teden, v zavodu z manj kot 150 zaposlenimi za največ 28 ur, v zavodu z do 200 zaposlenimi pa za največ 32 ur na teden. S strokovnim vodjem zavoda z manj kot 200 zaposlenimi pa se sklene pogodba za največ 16 ur na teden.

Glede na vladna priporočila ilirskobistriški zdravstveni dom, ki ima trenutno 71 zaposlenih, torej načeloma ne potrebuje direktorja za polni delovni čas. Svetniki pa so odločili, da bo s tem, ko bo za direktorja lahko imenovan le kandidat z visoko strokovno izobrazbo zdravstvene smeri, odpadla tudi potreba po ločenem strokovnem vodji. Vojko Mihelj, vršilec dolžnosti direktorja ilirskobistriškega zdravstvenega doma, nam je sicer dejal, da je njemu osebno mnogokrat še osem ur premalo, saj dela na različnih področjih. Glede strokovnega vodje pa je povedal, da to funkcijo opravlja zdravnica ob svojem rednem delu, za kar dobiva 30 odstotkov funkcijskega dodatka na svojo plačo.

V Postojni družboslovci niso izključeni

Enaki pogoji za zasedbo direktorskega mesta, kot bodo po novem veljali za ilirskobistriški zdravstveni dom, pa že veljajo za sežanskega, ki ga vodi zdravnica Tadeja Pogačnik Godnič. Prejšnje vodstvo je sicer predlagalo, da bi bil direktor lahko tudi nekdo, ki nima zdravstvene izobrazbe, a ker bi to potegnilo za seboj še uvedbo delovnega mesta strokovnega vodje, občine ustanoviteljice s tem niso soglašale.

Nasprotno pa bi se na letos pozimi objavljen razpis za direktorja Zdravstvenega doma Postojna lahko prijavil tudi kandidat z visoko izobrazbo družboslovne smeri. A se to ni zgodilo. Edina prijavljena je bila namreč dosedanja dolgoletna direktorica Irena Vatovec Progar, ki je tudi zdravnica. Zato v okviru osemurnega delovnega časa brez težav združuje tako direktorsko kot funkcijo strokovne vodje. “To je v manjših zavodih, kakršen je naš, združljivo in obvladljivo. Ker želim obdržati stik s stroko, pa delam tudi v ambulanti. Takrat pa je nekaj nadur,” nam je pojasnila. In dodala, da zato ni potrebno biti “superzdravnik” ali “superdirektor”.

VERONIKA R. ŽENKO

---