Nekoč je bila mlekarna

Društvo za krajevno zgodovino in kulturo je v dvanajstem zvezku monografske zbirke Ilirske teme ponatisnilo leta 1956 izdano knjigo Od zadružne mlekarne do mlekarske poljedelske industrije avtorjev dr. Vlada Valenčiča in ing. Friderika Gerla. Knjigi je urednik Vili Gombač prispeval še dodatek o obdobju po letu 1956.

ILIRSKA BISTRICA > Odmevna predstavitev tega, za zgodovino mlekarstva in živinoreje pomembnega dela v Galeriji Doma na Vidmu je bila združena z odprtjem razstave o bratih Francu (duhovnik) in Ivanu (arhitekt) Jager, ki jo je pripravilo Muzejsko društvo Vrhnika v sodelovanju z bistriškim Društvom za krajevno zgodovino.

Povezava med mlekarstvom na Bistriškem in arhitektom Ivanom Jagrom, po rodu iz Verda nad Vrhniko, je namreč zelo pomembna, saj je ta predvsem v tujini uveljavljeni arhitekt, sodobnik Maksa Fabijanija, izdelal projekt za mlekarno v Trnovem.

Mlekarska zadruga je bila ustanovljene že leta 1896, o čemer še danes priča letnica nad pročeljem te bolj ali manj zapuščene stavbe. Po Jagrovem načrtu iz leta 1900 pa so novo stavbo ob železniški postaji slovesno odprli leta 1907.

Ivan Jager je bil na ljub-ljanski realki sošolec in vse življenje velik prijatelj Ivana Valenčiča Severjevega, posestnika in trgovca iz Trnovega, ki je, kot je dejala na predstavitvi razstave o bratih Nataša Oblak Japelj iz vrhniškega društva, Jagru večkrat pomagal ob denarnih stiskah. Zato je Valenčič pritegnil arhitekta k sodelovanju. Poleg tega, da je Jager načrtoval in dal izdelati pohištvo za Valenčičevo hišo v Trnovem, je izdelal tudi načrt za novo mlekarno.

Po drugi svetovni vojni je v duhu tedanjega časa mlekarna delovala v okviru podjetja Zadružnik, iz katerega je pozneje, na pobudo ing. Friderika Gerla, začela nastajati Tovarna organskih kislin, v okviru katere je še nekaj časa delovala tudi mlekarna - dokler jo niso vključili v Kmetijsko zadrugo.

Zgodovino mlekarstva z obsežnimi podatki o razvoju kmetijstva in živinoreje na Bistriškem je v knjigi, izdani leta 1956, natanko popisal zgodovinar dr. Vlado Valenčič, sin ustanovitelja zadruge Ivana Valenčiča; povojni razvoj pa že omenjeni Gerl.

Društvo za krajevno zgodovino in kulturo se je odločilo za faksimiliran ponatis, urednik 190 strani debele knjige, Vili Gombač, pa je v sodelovanju z bivšima zaposlenima v TOK, Aleksandrom Batisto in Jožefom Šlencem, ter z Ivanom Valenčičem, vnukom ustanovitelja mlekarne, pripravil obsežen dodatek o razvoju mlekarne in objavo zanimivih dokumentov, med katerimi izstopajo obsežna korespondenca med Valenčičem in Jagrom ter njegovi načrti za postavitev mlekarne.

Arhitekt Ivan Jager, ki se je po preselitvi v ZDA leta 1902 podpisoval kot John Jager, je med drugim avtor še danes ugledne stavbe nekdanjega veleposlaništva Avtro-Ogrske v Pekingu. Bil je sopotnik in prijatelj literatov moderne Cankarja, Murna in Ketteja, bil pa je tudi avtor spomenika Miroslavu Vilharju v Postojni, ki so ga fašistične oblasti odstranile.

Knjigi je dodano obsežno fotografsko in drugo gradivo, v Galeriji na Vidmu pa bo do 17. decembra poleg razstave o bratih Jager na ogled tudi zbirka stare mlekarske posode in pripomočkov ter nekaterih fotografij iz razvoja mlekarne.

Vili Gombač je na predstavitvi poudaril, da je bila stavba mlekarne predvidena za rušenje, da pa so jo na pobudo domačega restavratorja Alexa Batiste in ob podpori nekaterih arhitektov vendarle ohranili. Danes je pravzaprav mlekarna, ki je prenehala delovati leta 1994, le še ena od nostalgičnih zgodb bistriškega gospodarstva, ki je po letu 1990 nevzdržno propadalo.

Spomin na zlate čase povojne mlekarne, ki je prva v Jugoslaviji pakirala mleko v tetrapak vrečke in zalagala ves turistični Kvarner z mestom Reka in otoki z mlekom in mlečnimi izdelki, je ostal v zavesti njenih nekdanjih delavcev in starejših Bistričanov. Ponatis knjige je poleg prazne stavbe nekdanje mlekarne v Vojkovem drevoredu le še spomin na tiste čase.

TOMO ŠAJN