Objestneži zažigajo zabojnike

“Z denarjem za letos uničene zabojnike bi lahko lično uredili dva večja ekološka otoka,” na vprašanje, kaj za koprsko komunalo pomenijo stroški, ki jih imajo z zažganimi zabojniki, odgovarja Vojko Rotar. V nedeljo je nekdo v Kopru zažgal šest plastičnih smetnjakov, v soboto pa v Piranu tri. Direktor koprske gasilske brigade Vilij Bržan pa svari pred nevarnostjo, ki jih predstavljajo goreči zabojniki ob stavbah, saj se iz njih lahko razvijejo večji požari.

KOPER, PIRAN > V soboto zjutraj so v Piranu zagoreli trije plastični smetnjaki, v nedeljo zvečer pa v Kopru kar šest. Slabo uro po izbruhu požara v koprskih zabojnikih so policisti prijeli 16-letnega Izolana, ki je utemeljeno osumljen požiga zabojnikov, ne glede na to pa ostaja požiganje zabojnikov velika težava.

Vojko Rotar s koprske Komunale je povedal, da je v Kopru zagorelo šest 1100-litrskih plastičnih zabojnikov, od katerih je ogenj štiri popolnoma uničil, v dveh pa je zgorela samo vsebina, tako da ju bodo le temeljito očistili in še naprej uporabljali. Vsak zabojnik stane približno 300 evrov, kar pomeni, da so plameni v nedeljo povzročili za 1200 evrov škode.

“V Komunali Koper obsojamo tovrsten vandalizem, saj je družbena škoda, ki tako nastaja, znatno višja od samega stroška zabojnikov. S takšnimi dejanji se lahko namreč za nekaj časa zaustavi celotna veriga odvoza komunalnih odpadkov, kar lahko privede do številnih nevšečnosti za naše občane,” pravi Rotar. Nedeljski požig je bil že osmi letos, skupno pa je Komunala izgubila kar 29 zabojnikov. Z denarjem, ki ga bo porabila za nakup novih zabojnikov, bi lahko uredili dva večja ekološka otoka.

V piranskem Okolju novih zabojnikov ne bodo kupovali, ker jih imajo dovolj na zalogi, tudi v Piranu pa ocenjujejo škodo kot popolnoma nepotrebno. Škoda treh uničenih zabojnikov znaša približno tisoč evrov. “Pri nas k sreči teh primerov ni veliko, nekaj jih je bilo lani pozimi, vendar se v zimskem času lahko vnamejo tudi zaradi pepela in žerjavice. Tokrat pa je šlo gotovo za namerni požig,” pravi Alen Radojkovič iz piranskega Okolja.

“Stroški samega gašenja niso visoki, večja težava je v tem, da ti zabojniki običajno stojijo ob objektih, na katere se lahko požar hitro razširi,” pravi direktor koprske gasilske brigade Vilij Bržan. Najhujši tak primer se je zgodil maja leta 2011, ko se je požar iz zabojnika za koprsko Lesnino skozi skladiščna vrata razširil v notranjost in uničil skoraj celotno skladišče trgovine. Junija letos pa se je požar iz zabojnikov razširil na prostore šole v Šempasu in povzročil za več deset tisoč evrov škode.

“Gasilce lahko pokličejo zelo pozno, ko je požar že razvit. Zato je lahko vsaka taka objestnost, pa če se zdi še tako nedolžna, izredno nevarna. Tega se vsi premalo zavedamo in na to moramo opozarjati,” pojasnjuje Bržan in dodaja, da prihaja tudi čas uporabe petard, ki jih pogosto mečejo tudi v zabojnike.

DC

---