Branje domačih knjig je užitek

Te dni se po primorskih knjižnicah vrstijo literarna srečanja ob sklepu bralne akcije Primorci beremo, ki se ji je letos pridružilo še več bralcev. Osrednji sklepni dogodek bo v soboto v Ilirski Bistrici, kjer bodo praznovali pol stoletja delovanja knjižnice Makse Samsa in gostili pesnika Cirila Zlobca.

PRIMORSKA > Podatki o sedmih sezonah branja Primorcev in Primork so razveseljivi: v devetih splošnih knjižnicah je bralo 5331 odraslih bralcev, ki jih je premamilo 38.467 knjig izvirnega slovenskega leposlovja. Letos je od aprila do nedavnega sklepa letošnje akcije 895 bralcev od Tolmina do Izole prebralo 7237 knjig slovenskih avtorjev. V devetih sodelujočih knjižnicah so si z letošnjega bralnega seznama največkrat izposodili biografijo Cavazza Vesne Milek, Dekle, ki bi raje bilo drugjeEvalda Flisarja, z nagrado mira pravkar ovenčani roman Angel pozabeMaje Haderlap, roman Jugoslavija, moja deželaGorana Vojnovića, od poezije pa brezčasno zbirko Pesmi štirih, Drevo spoznanjaNeže Maurer in PesmiMateja Bora.

“Primorski bralci s(m)o tako že sedmič dokazali, da se lahko slovensko leposlovje in poezija kosata z uspešnicami svetovnega kova. Med 328 naslovi proznih del in 61 naslovi pesniških zbirk, kolikor jih je bilo v sedmih letih na bralnem seznamu Primorci beremo, so bralci odkrivali odličnost slovenskega jezika, odstirali pajčolane v spominu davno prebranih del uveljavljenih avtorjev, ali se podajali v literarne svetove mlajše generacije slovenskih piscev,” pravi Marina Hrs vodja izolske mestne knjižnice. Verjame, da primorski bralci tako dokazujemo, da je branje slovenskega leposlovja lahko užitek, če se mu le prepustimo in kajpada vanj verjamemo.

Projekt, ki se uvršča med največje akcije spodbujanja bralne kulture v Slovvenji, bodo po knjižnicah v prihodnjih dneh sklenili s podelitvijo priznanj in knjižnimi darovi bralkam in bralcem.

MPG

---