Še malo kruha (le na premieri) in iger

Uprizoritev Švejk v režiji Jake Ivanca, rezultat koprodukcije Gledališča Koper in Mestnega gledališča ljubljanskega, je obrtno povsem spodoben gledališki izdelek.

Roman češkega pisatelja, vojaka, včasih tudi prodajalca psov in novinarja Jaroslava Haška, Prigode dobrega vojaka Švejka, je v odrsko podobo presejan skozi nekaj sit: priredba romana je delo irskega tekstopisca Colina Teevana, za oder pa je besedilo dodatno priredila dramaturginja uprizoritve Ira Ratej, skupaj z ostalimi ustvarjalci uprizoritve.

Uprizarjanje Švejkovih prigod je recept za uspeh: Haškov humor je bridek in luciden, v romanu ne manjka situacijske komike, ki se ponuja za uprizarjanje. Teevanu gre torej zasluga za opravljeno delo dramatizacije, režiserju Jaki Ivancu in dramaturginji Iri Ratej pa za primerno uporabo gledaliških sredstev, ki dodajajo mesenost Švejkovim dogodivščinam. Vsi postopki uprizarjanja, kljub temu, da so že videni, preizkušeni, torej šablonski, učinkujejo v smeri, v kateri pri tovrstnem projektu morajo učinkovati: soustvarjajo solidno dramaturgijo in ustrezen tempo predstave.

Tudi igralska zasedba je ustrezna: Lotos Vincenc Šparovec kot Švejk je celo fizično nekoliko podoben Hašku, kar dodatno izostri avtobiografske elemente, ki so prisotni že v romanu. Šparovec je kot Švejk dobrodušno okoren, odlično 'švejkast' (bolj 'švejkasto' igralsko izbiro si v slovenskem prostoru težko zamislimo), Gašper Tič kot Oberlajtnant Lukáš pravi lizasti babjek, temu igralskemu duetu pa se v različnih vlogah energično pridružujejo še Janez Starina, Tina Potočnik, Gregor Gruden, Judita Zidar, Jožef Ropoša in Domen Valič.

Scenski elementi so zamišljeni tako, da se večinoma aktivirajo ob igralskem sodelovanju (scenografijo sta zasnovala Barbara Stupica in Jaka Ivanc). Domislica kabareta tako zaživi ob glasbeni spremljavi, ki jo izvaja Gloria Mundi: Uroš Smolej, posamične iluzionistične elemente, denimo pihalnik listov aktivira Fusnota: Rok Matek, vlak s sopihanjem in poskakovanjem aktivirata Šparovec (Švejk) in Tič (Oberlajtnant Lukáš) skupaj z ostalimi potniki. Nekoliko hladno deluje le mestoma modro osvetljeno scensko ozadje.

Prehodi med prizori in situacijami so scensko dovršeni, poseben čar pa jim dodaja tudi koreografija (Dejan Srhoj).

Prigode dobrega vojaka Švejka, roman o vojaku, ki v silni bebavosti preobrne na glavo vse, kar se preobrniti da in ki ga avtor zaradi prezgodnje smrti ni uspel dokončati, je ena najbolj duhovitih analiz nesmislov vojaške hierarhije in vojne. Tovrstna hierarhičnost ureditev, iz katere kipijo nesmisli, je dovolj prepoznavna tudi danes, da je aktualna (za branje romana ali za uprizarjanje). Še dobro torej, da gre v naši državi kaj narobe, da lahko (pod pretvezo dojemljivosti za družbene probleme) gledališče ljudstvu nastavlja ogledalo (posebej zloščeno na mestih zrcaljenja bebavosti in pokornosti). Še dobro torej, da se v gledališču tako zabavamo, da na omenjene elemente med predstavo zlahka pozabimo.

ANJA BAJDA

---