Milan Brglez ostaja predsednik DZ

Milan Brglez ostaja predsednik DZ. Poslanci namreč na tajnem glasovanju niso izglasovali predloga SDS, naj ga DZ zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih razreši s funkcije.

Milan Brglez ostaja predsednik DZ. Poslanci namreč na tajnem glasovanju niso izglasovali predloga SDS, naj ga DZ zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih razreši s funkcije. Foto: STA
Milan Brglez ostaja predsednik DZ. Poslanci namreč na tajnem glasovanju niso izglasovali predloga SDS, naj ga DZ zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih razreši s funkcije. Foto: STA

LJUBLJANA > Za razrešitev je glasovalo 15 poslancev, proti pa 57. Da bi bila razrešitev uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Podporo Milanu Brglezu so še pred glasovanjem napovedali v vseh treh koalicijskih strankah - SMC, Desus in SD - pa tudi v ZaAB. V NSi so napovedali, da glasovnic za glasovanje ne bodo prevzeli, v ZL pa da se bodo njihovi poslanci pri glasovanju odločali po svoji vesti.

V SDS so predlog za Brglezovo razrešitev vložili zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina. Sporni zanje sta bili med drugim izjavi, da je bila slovenska država korak nazaj v smislu državotvornosti in da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna.

Sporna zanje je bila tudi izjava o povojnih povojih, ko je Brglez dejal: “Posledica zgolj upoštevanja naravnega prava, če skušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji”.

Z izjavo o povojnih pobojih je po mnenju SDS Brglez podprl genocid, ki se je na slovenskih tleh zgodil po drugi svetovni vojni, z izjavo o slovenski državi pa naj bi omalovaževal slovensko državo, kar naj bi bilo za predsednika DZ nedopustno.

Brglez se je na drugi strani zagovarjal, da so njegove izjave izvzete iz konteksta ter napovedal, da se zato ne bo umaknil in ne bo tiho.

Dejal je, da je izjavo o simpatičnosti a nerealnosti revolucije, ki jo zagovarja Združena levica, mislil predvsem v smislu, da so preskoki, kot so revolucije (vseh vrst), nujni in bi jih potrebovali tudi danes.

Z izjavo o povojnih pobojih, je, kot je dejal, želel opozoriti, do česa lahko pride, če se upošteva samo naravno pravo in se odmisli pozitivna pravila, ki obstajajo v družbi.

Zanikal je tudi, da naj bi svojimi izjavami hvalil nekdanjo SFRJ. Kot je dejal, je imel posebno čast, da je lahko leta 1990 oddal svoj glas na plebiscitu in prvih volitvah. To je bil nek pozitiven občutek, je dejal in dodal, da ni prav, da se mu zdaj skuša pripisovati, da zdaj ta pozitiven občutek zaničuje.

V današnji sedemurni razpravi so sicer poslanci koalicije in ZaAB podarjali, da bi se moral DZ ukvarjati z drugimi temami, ne pa z izjavami, ki so iztrgane iz konteksta. V SDS pa so jim odgovarjali, da krivci za razpravo ne sedijo v SDS, ampak da je zanjo kriv Brglez, ki bi moral paziti, kakšne izjave daje kot predsednik DZ.

STA


Najbolj brano