Dnevna soba je pomembnejša od trga

V Kozano v Goriških brdih so prejšnji teden povabili študente arhitekture z mentorjema, da bi podali svoje mnenje o urbanistični in arhitekturni podobi vasi znotraj briške pokrajine. Njihove vizije, korekture, opazke bodo posredovali domačinom in “na lastni koži” preverili odziv.

KOZANA > “Iskali smo odgovore na tri vprašanja; prvo je bilo, kakšna je splošna urbanistična ureditev Kozane in katere nove funkcije, ki naj bi prinesle življenje v prostor; drugo vprašanje se je dotikalo ureditve osrednjega trga, ki je danes neprimerno urejen in ne odslikuje stičišče in žarišče kraja, tretje je obravnavalo obnovo bivših zaporov in enega objekta v vasi. V okviru slednjega so študentje naredili natančen posnetek situacije in predlog prenove, tehnični in vsebinski,” je dejala profesorica, dr. Živa Deu, mentorica urbanistično arhitekturne delavnice, v Brdih prve po vrsti. Povedala je še, da so s študenti naredili še presojo arhitekturne podobe, po kateri bo nastal katalog elementov, značilnih za briško arhitekturo. Takšnih, ki naj se ohranijo in če se le da, upoštevajo pri novih gradnjah. Zanimivo je, da so naredili tudi katalog neprimernih rešitev.

Štiridnevne delavnice, ki je potekala v okviru predmeta Prenove in konzervatorstvo in celovito varstvo stavbne dediščine se je udeležilo petnajst študentov, med njimi jih je bilo trinajst prvič v Goriških brdih. “Zelo so bili navdušeni nad pokrajino, arhitekturo in ljudmi,” pravi profesorica in v isti sapi pohvali takšen pouk na terenu, ker študentje pridejo v neposreden kontakt s prostorom, naročniki, svoje ideje morajo javno predstaviti.

Vsaka hiša ima razgled

“Fascinantno se mi zdi, kako izrazito se v Brdih arhitektura prilagaja terenu, geografiji, podnebju. Zdi se, kot bi se ruralna naselja oblikovala sama po sebi. Posebnost Kozane je, da poteka v dolgi liniji in zato omogoča razglede tako rekoč vsaki hiši,” je dejal študent Petko Grabljič, ki se je konkretno ukvarjal s hišo v centru Kozane. Kot posebnost pri večini hiš je opazil, da so dozidane, zato mu je bilo zanimivo raziskovati, kaj je osnovni volumen in kako so dozidavali nove. Iz stopnišča v določenem času nastane kamin, spodnji in zgornji del hiše ostaneta brez komunikacije, zato se zunaj zgradi novo stopnišče in tako naprej.

“Ni nujno, da ohranimo vse, kar je staro, včasih je treba tudi kaj porušiti, da nastane novo,” meni Grabljič in doda, da je pri obnovah velikokrat problem v lastništvu. Hiše so strnjene, lastnikov veliko, a rešitev obstaja; kot primer dobre prakse navede Dvor, predel Kozane, kjer so zaporedje hiš preoblikovali v hotel.

Tudi študentko Katarino Kušar iz Maribora navdušuje briški način gradnje v smislu kamnitih zidov, pobarvanih strešnih planet, portalov in kamnitih okenskih okvirov, lesenih ostrešij. “Izgubil se je odnos do klasične, stare, vernakularne arhitekture, prevladala jo je trendovska arhitektura, kjer naročnik lahko izživi svoj ego. Vse to je odraz družbe; pomemben je kult osebnosti, zanemarja se skupnost, dnevna soba je pomembnejša od skupnega trga. Če skupnost ne živi, se pojavlja vse več ograj,” je prepričana in kot primer dobre prakse tudi ona navede Dvor, kjer meni, da je prišlo do lepega stika med spoštovanjem tradicije in sodobnim načinom življenja.

Bistvena je komunikacija

Kot mentor in domačin je na delavnici sodeloval tudi arhitekt Boris Školaris, ki je s Fakulteto za arhitekturo sodeloval že na treh podobnih delavnicah; na Pedrovem na Krasu, v Grgarskih Ravnah na Trnovski in Banjški planoti. “Mladi arhitekti niso obremenjeni z 'trdimi' upravnimi postopki, ki so velikokrat negativna zadeva. Pristop arhitekturne delavnice je biti prijaznejši do uporabnika,” meni Školaris in navede popotresno obnovo, kjer oblast ni znala komunicirati z ljudmi, stroka pa jih ni osvestila, da bi vedeli, kaj je prav in kaj ne. Sledila bo javna obravnava, ko bodo študentje lahko “na svoji koži” testirali odziv prebivalcev kraja, ki so ga obravnavali.

KLAVDIJA FIGELJ

---