Trst, mesto kave

Trst, dom ene najbolj prepoznavnih blagovnih znamk kave, velikana Illy, je s kavo zgodovinsko močno povezan. Na leto Tržačan v povprečju popije kar enajst litrov kave. “Dobre kave,” obiskovalca podučijo na festivalu kave, ki je v Trstu potekal minuli konec tedna.

Majhen kapučin s kančkom mrzle vode in le pikico smetane na vrhu. Ni ga naročila, ki ga tržaški natakarji ne bi znali izpolniti. Foto: Petra Mezinec
Majhen kapučin s kančkom mrzle vode in le pikico smetane na vrhu. Ni ga naročila, ki ga tržaški natakarji ne bi znali izpolniti. Foto: Petra Mezinec

Čeprav uradna zgodovina pravi, da se je espresso rodil v Torinu leta 1884 - mogoče bodo prebivalci mesta v zalivu temu podatku nasprotovali -, ni dvoma, da je svoje domovanje hitro našel v Trstu. Mestu, kjer je pretekli vikend dišalo po kavi še bolj kot ostale dni v letu.

Festival kave, ki ga je pripravilo šest ponudnikov in proizvajalcev kave v malem paviljonu ob pravoslavni cerkvi, je obiskovalcem ponudil številna predavanja, degustacije in predstavitve. Kava v Trstu pač ni le kava, ampak je doživetje, užitek in ritual.

Stoletna kavarna

Med ponudniki je posamezniku, ki Trst le bežno pozna, najbrž najbližje prav zgodovinska kavarna San Marco, ki letos praznuje stoto obletnico. V kavarni so v preteklosti posedali Italo Svevo, James Joyce in Umberto Saba, danes pa vanj zahajajo tržaški intelektualci kot je Claudio Magris, nam na stojnici pove Mauro Rossi. Kavarna je ohranila svojo prvotno notranjost, v njej pa je tudi majhna knjigarna.

“Trst je skupaj z Neapljem gotovo najznamenitejše mesto kave v Italiji,” pojasni Rossi. O pomenu kave priča tudi besednjak, ki ga Tržačani uporabljajo pri naročanju kave: “Pri nas se kapučin ne streže v veliki skodelici, ampak v majhni. Če želite kapučin, kot ga poznajo drugod, morate naročiti caffe latte.”

Od tod torej pogledi natakarjev v neprimorskih regijah, ko Primorci naročamo velik kapučin. Tržačani so tudi zahtevni gostje, doda Rossi: “Nikoli ne bo nihče naročil preprosto kave, ampak bo imel posebne zahteve glede temperature vode, barve, pene in še bi lahko naštevali.”

Večina ponudnikov, med njimi tudi Livio Lupidi iz podjetja Trieste Caffe, stavi na kakovost. “Našo kavo pridelujemo tako kot so jo naši predniki. Kakovost je na prvem mestu. Delamo malo, a tisto dobro,” je pojasnil. Kavo pripravljajo po receptu, ki ga je uporabljal njegov dedek za stranke restavracije in bara.

Trst, kavno središče sveta

“Naš cilj je bil, da s tem festivalom ljudem nekoliko približamo kavo, Trst je nenazadnje mesto kave,” pojasni Corrado Bassanese iz podjetja Primo Aroma, kjer kave ne predelajo industrijsko, ampak so se vrnili k obrtniški predelavi.

“Kava je s Trstom zgodovinsko močno povezana. Vedeti moramo, da so sem v preteklosti prihajale neznanske količine kave,” o zgodovinski povezavi pove ljubitelj kave, ki predstavi zanimive številke. V Trst dnevno prispe več kot en milijon vreč neobdelane kave. Še danes je od kave odvisnih 1500 družin, Tržačani pa so izredno veliki ljubitelji kave. Če povprečni Italijan popije pet kilogramov kave letno, je povprečni Tržačan enajst kilogramov. “Verjetno tudi zato, ker je kakovost tu boljša,” še pojasni Bassanese.

Dvodnevni festival je bil le eden od spremljevalnih dogodkov razstave TriesteEspresso Expo, ki je združil 170 razstavljalcev iz 20 držav, med drugim tudi iz Indije, Vietnama, Kolumbije, Tajske in Kostarike. Sejem poteka vsake dve leti pod okriljem velikana Illy, ki ima vse od ustanovitve od leta 1933 sedež v Trstu. Poleg osrednje prireditve in okušanja kav so se lahko obiskovalci udeležili degustacij, opazovali mojstre pri delu in razglabljali o pomenu espressa, za katerega si iniciativa z Giorgiem Caballinijem di Sassoferratijem (Caffe Dersut) na čelu prizadeva za vpis na seznam Unescove nematerialne dediščine.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano