Država še noče razveljaviti načrta za priključek v Izoli

Predvidoma do konca letošnjega leta bo dokončano krožišče oziroma priključek hitre ceste na izolski obvoznici. A občina in Dars ga gradita nekoliko stran od območja, kjer ga je predvidel državni lokacijski načrt (DLN) za hitro cesto. Zato skuša občina doseči soglasje vlade, da na območju, kjer bi prvotno moralo stati krožišče, DLN razveljavi. Na seji v tem tednu je to zavrnila.

Dela na gradbišču novega priključka so v polnem teku, dokončali naj bi ga do konca leta Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Dela na gradbišču novega priključka so v polnem teku, dokončali naj bi ga do konca leta Foto: Tomaž Primožič/Fpa

IZOLA >Vlada je o razveljavitvi tega dela državnega lokacijskega načrta že odločala leta 2009 in tudi takrat zavrnila pobudo izolske občine. To je storila zato, ker krožišče na novi lokaciji še ni bilo zgrajeno in ker občina ni pripravila novega prostorskega akta, ki bi nadomestil državni lokacijski načrt na kraju, kjer je bil priključek prvotno načrtovan. Pred leti razveljavljeni občinski prostorski akti namreč ne morejo kar začeti spet ponovno veljati. Z enakimi razlogi je vlada pobudo zavrnila tudi na sredini seji.

Na gradnjo priključka na novi lokaciji, to je na območju dvorišča nekdanje Stavbenikove betonarne, to ne vpliva, zagotavljajo v izolski občinski upravi.

Trobenta zasede več prostora

Državni lokacijski načrt za hitro cesto, ki je predvidel tudi priključek na obvoznici, so sprejeli že leta 2004. Leto zatem sta občina in Dars sklenila sporazum o financiranju gradnje krožišča in se dogovorila tudi za spremembo njegove lokacije. “Izdelali smo več variant, rešitev pa poiskali skupaj z Darsom. Krožišče gradimo skladno z lokacijskim načrtom Južna cesta - vzhod in je približno 250 metrov oddaljeno od priključka, ki ga je predvidel državni lokacijski načrt. Tako smo se dogovorili zaradi boljših pogojev za gradnjo,” pojasnjuje Kristina Zelić iz kabineta izolskega župana.

Če bi krožišče gradili na prvotno predvideni lokaciji, pri Drogi, bi bila višinska razlika do vpadnice za Izolo prevelika. Poleg tega so z gradnjo na novi lokaciji prihranili precej prostora. “Pri Drogi bi morali graditi priključek v obliki trobente, ki zavzame več kot dvakrat toliko prostora kot krožišče, ki ga zdaj gradimo,” pojasnjuje.

Gradnja priključka bo stala dobrega 1,3 milijona evrov, od tega bo občina plačala 45.000 evrov, ostalo pa Dars.

Tam bo podaljšek Južne ceste

Zaradi spremembe lokacije krožišča poskuša občina Izola že nekaj let razveljaviti državni lokacijski načrt na območju, kjer je bilo prej predvideno. Novega prostorskega načrta za to območje v Izoli ne pripravljajo. So pa hkrati s predlogom za razveljavitev DLN zaprosili tudi za soglasje za načrtovanje na tistem območju, saj nameravajo namembnost zemljišč določiti z novim občinskim prostorskim načrtom. Gre za 20 parcel, ki so bile pred sprejemom DLN večinoma stavbna zemljišča, namenjena proizvodni dejavnosti, deloma pa kmetijska zemljišča. “V tem delu je načrtovana prometna infrastruktura, podaljšek Južne ceste. Neposredno ob območju pa veljajo prostorski akti PUP Oprema, ZN Ikor, ZN Cona mestne industrije jug in CMI jug - živilska, ki bi jih lahko razširili za namene proizvodnih dejavnosti,” o načrtih pravi Zelićeva. Glede na to, da je vlada razveljavitev dela DLN zavrnila, ker krožišče še ni dokončano, pa napoveduje, da bodo ponovno zahtevo za to na ministrstvo za okolje in prostor naslovili, ko bo priključek dokončan. Predvidoma naj bi bilo to še letos. HELENA RACE


Najbolj brano