Razmere na vzhodu Ukrajine vse bolj kritične

Rusija je napovedala, da bo spričo ukrajinske krize in s tem povezanih zadnjih potez zveze Nato spremenila svojo vojaško doktrino. Po zagotovilih Kremlja bodo spremembe odražale vse slabše odnose z ZDA in Natom. Medtem se razmere za civilno prebivalstvo na vzhodu Ukrajine poslabšujejo, še posebej kritično je v mestu Lugansk.

DONECK, MOSKVA > Namestnik sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Mihail Popov je ocenil, da se "vojaška infrastruktura" Nata približuje ruskim mejam, tudi prek širitve. Zatrdil je, da bo to v prenovljeni vojaški doktrini ena najpomembnejših "zunanjih groženj".

Zveza Nato je napovedala, da bo okrepila prisotnost na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. S tem bodo po besedah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena zagotovili, da bo imelo zavezništvo ob pravem času na voljo prave sile in opremo.

Veš tisoč pripadnikov skupine, ki naj bi vzhodnoevropske države ščitila pred morebitno rusko agresijo, bi po načelu rotacije prispevale države članice. Načrt bodo zaveznice predvidoma potrdile na vrhu v Walesu.

Po mnenju Popova je načrt dokaz želje voditeljev ZDA in Nata, da nadaljujejo svojo "politiko zaostrovanja napetosti z Rusijo".

Mogherini: Rusija ni več strateški partner EU

Retoriko med Rusijo in Zahodom pa je zaostrila tudi bodoča visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je dejala, da Rusije zaradi njene vloge v ukrajinski krizi ne vidi več kot strateške partnerice EU.

"Rusija ostaja strateški akter pri regionalnih in globalnih vprašanjih. A menim, da Rusija ni več strateški partner EU. Upam, da se bo v bodoče to spremenilo," je dejala Mogherinijeva. Za nastalo stanje je okrivila Rusijo zaradi sodelovanja njenih sil v spopadih na vzhodu Ukrajine.

Zaradi zaostrovanja razmer na tem območju je poudarila potrebo, da članice Nata blizu Rusije dobijo zagotovila, da bodo deležne zadostne obrambe.

Mogherinijeva, italijanska zunanja ministrica, ki bo novembra na položaju zamenjala Catherine Ashton želi z ostro retoriko razbliniti skrbi nekaterih članic EU, da bo morebiti preveč nežna z Rusijo.

Mogherinijeva je še napovedala, da bo v petek padla odločitev o novih sankcijah proti Rusiji. "V ponedeljek so se sestali veleposlaniki EU, Evropska komisija bo do srede predstavila končni predlog, odločitev pa bo sprejeta v petek," je povedala Mogherinijeva.

Predlog naj bi bil nadgradnja obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju.

Avstralija bo svoje sankcije proti Rusiji zaostrila

Evropskemu zgledu pa bo po vsej verjetnosti sledila Avstralija. Že v ponedeljek je avstralski premier Tony Abbott napovedal, da bo Avstralija svoje sankcije proti Rusiji zaostrila, če se bo za podobno potezo odločila tudi EU.

Avstralski minister za trgovino Andrew Robb pa je razkril, da Avstralija resno premleva možnost, da bi zaradi ruske politike v zvezi s krizo na vzhodu Ukrajine izključila ruskega predsednika Vladimirja Putina iz naslednjega vrha skupine držav G20, ki bo novembra v Brisbanu.

Napoved Avstralije je že ostro kritiziral ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Vsi poskusi, da gospodarske teme vrha zamenjajo za političen škandal, so popolnoma neresne," je dejal Lavrov.

Ruski minister je poudaril, da stanje svetovnega gospodarstva ni rožnato in bi morala zato mednarodna skupnost izkoristiti vse priložnosti, tudi vrh skupine G20, za izboljšanje stanja.

Lavrov je še izkoristil priložnost, da kritizira napoved Ukrajine, da se odpove neblokovski drži. "S to idejo vlada v Kijevu želi prekiniti iskanje politične rešitve (krize na vzhodu Ukrajine)," je dejal Lavrov in ob tem izrazil obžalovanje, da ZDA, nekatere članice EU in predstavniki Nata to idejo podpirajo.

Medtem se humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine poslabšujejo. V mestu Lugansk je bil namreč v spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki poškodovan vodovodni sistem, motena je tudi oskrba z elektriko. Zaradi poškodb vodovodnega sistema bi lahko kmalu prišlo do humanitarne katastrofe zaradi onesnaženja vode.

Lugansk je zapustilo 200.000 prebivalcev

Lugansk je sicer zapustila že skoraj polovica od 420.000 prebivalcev, ki so v mestu živeli pred začetkom konflikta. Tudi letališču Luganska se ne piše dobro. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo letališče v spopadih uničeno. Trenutno pa je pod nadzorom separatističnih sil, saj so se v ponedeljek ukrajinske vladne sile umaknile. Po navedbah Kijeva jih je pregnal tankovski bataljon ruske vojske.

Ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej je v luči tega sporočil, da ukrajinska vojska strategijo boja proti separatistom širi na zoperstavljanje ruski vojski v vojni, ki bi lahko po njegovem zahtevala več deset tisoč žrtev. "To je naša velika domoljubna vojna," je zapisal v sporočilu.

Vse hujše nasilje pa prebivalce prizadetih območij sili k vse bolj množičnemu begu. Svoje domove je tako v Ukrajini zapustilo že več kot pol milijona ljudi, je sporočila agencija Združenih narodov za begunce UNHCR. Najmanj 260.000 ljudi je notranje razseljenih, še 260.000 pa naj bi jih po azil pobegnilo v Rusijo.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je zato izrazil zaskrbljenost. Poudaril je, da se je treba izogniti nadaljnjemu stopnjevanju krize, ki se je razvila v zelo nevarno situacijo. Zahodne države je ob tem opozoril da za to ne obstaja vojaška rešitev, temveč si morajo prizadevati za politično.

STA

---