V središče so postavili jezik

Letošnji mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo spregovoril v več kot 20 jezikih in gostil 44 avtorjev iz evropskih in drugih držav, bo po lanskem izletu v Koper imel spet središče na Krasu. Slovesno odprtje bo 3. septembra v sežanskem Kosovelovem domu, ko bodo posebno pozornost posvetili letošnjemu avtorju v središču, pisatelju in režiserju Marku Sosiču. Letošnji nagrajenec, madžarski pisatelj Laszlo Krasznahorkai, bo bral v Trstu.

LJUBLJANA, KRAS > “Vilenica že od svojih začetkov odpira dialog o aktualnih, literarnih, kulturnih in širših družbenih vprašanjih ter se zavzema za spodbujanje kulturnega pluralizma, neagresivnosti in strpnosti,“ so letošnjemu festivalu na pot zapisali organizatorji na Društvu pisateljev Slovenije. Kot pravijo, se želijo z letošnjo temo še bolj približati razumevanju nadnacionalnih literarnih pojavov, ki jih prinašajo migracije, globalizacija idej in kultur. Zato so v središče postavili jezik, “ključni dejavnik pri orientaciji v kulturnem okolju, kjer posameznik biva in ustvarja.“

Predvečer, ki ga bodo pripravili v Tomaju, bo v znamenju 110. obletnice rojstva Srečka Kosovela. Kot je povedala Mojca Vojska, predstavnica Kulturnega društva Vilenica, ki festival soorganizira, bo letos na Krasu v času Vilenice še več dogodkov kot minula leta. 2. septembra bodo pripravili Literarna popoldneva v Sežani in Pliskovici, po otvoritveni slovesnosti bo v Sežani literarni maraton, v naslednjih festivalskih dneh pa bodo literarna branja še v Repnu in Lokvi. Bogato in živahno bo tudi sobotno dogajanje v Štanjelu: Mlada Vilenica bo ponudila kar sedem različnih ustvarjalnih delavnic, tako kot minula leta pa bodo svoja dela prebirali nagrajenci letošnje Mlade Vilenice. V Štanjelu bodo podelili tudi kristal Vilenice, s katerim mednarodna žirija nagradi najboljši prispevek, objavljen v zborniku.

Osrednji temi Iz jezika v jezik se bodo posvetili na okrogli mizi Srednjeevropske pobude, ki bo 4. septembra v Lipici. Moderirala jo bo Erica Johnson Debeljak, pisateljica, ki se je v Slovenijo pred dvema desetletjema preselila iz Amerike in piše v angleščini. V središču bodo vprašanja glede izbire literarnega jezika, identitete in statusa pisateljev, ki so razpeti med dve nacionalni oziroma jezikovni domovini ali celo več. Na letošnjem festivalu bo nastopilo tudi več avtorjev, ki so vključeni v Antologijo manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik, ki jo je uredila Lidija Dimkovska.

Na včerajšnji novinarski konferenci so razglasili, da bo štipendijo Srednjeevropske pobude prejel Mirko Božić, 32-letni pisatelj, pesnik in kolumnist iz Mostarja. V utemeljitvi je žirija med drugim zapisala, da njegov literarni projekt ponuja izvirno branje zgodovine lastne domovine na podlagi neobičajnega gradiva, ki je tesno povezano z njegovim zasebnim življenjem. Srednjeevropska pobuda (SEP)v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev štipendijo podeljuje od leta 2006. Tako želijo spodbuditi meddržavno sodelovanje in pomagati pri promociji mladih literatov iz držav SEP, ki niso članice Evropske unije. Božiću bodo štipendijo (5000 evrov) podelili na odprtju festivala.

Luksembuška literatura v fokusu

Vilenica vsako leto nameni posebno pozornost posameznim književnostim – letos je to luksemburška. Ta ne nastaja le v francoščini, nemščini in luksemburščini, ki so uradni jeziki te dežele, marveč tudi v angleščini in katerem od jezikov tja priseljenih.

V kakšnih jezikih govorita, kako se sporazumevata in kako sobivata književnost in glasba, pa bo zanimalo udeležence 12. Mednarodnega komparativističnega kolokvija. Naslovili so ga Literatura in glasba: stičišča, presečišča in zmote. Kot je povedal njegov vodja Gregor Pompe, z letošnjo temo nadaljujejo s preiskovanjem medumetniških vezi. Lani so se komparativisti lotili raziskovanja odnosa med literaturo in gibljivimi slikami. “Na ta način kolokvij odgovarja sodobnim trendom v umetnosti, za katere je značilno stapljanje posameznih umetniških praks ter prestopanje v sfere znanosti, politike in ekonomije,“ interdisciplinarnost utemeljuje Pompe in dodaja, da so vezi med glasbo in književnostjo še posebej močne. Na kolokviju bodo njuna presečišča in stičišča osvetlili z interdisciplinarno povezavo muzikološke in komparativistične analize.

Krasznahorkaijeva poetika roba družbe

Najslovesnejši trenutek festivala bo v soboto, 7. septembra, ko bodo v jami Vilenica podelili nagrado letošnjemu lavreatu, madžarskemu pisatelju Laszlu Krasznahorkaiju. Svetovno priznanega in večkrat nagrajenega avtorja pa v Sloveniji ne poznamo. Nekaj odlomkov iz njegovih del je objavljenih v vileniškem zborniku, prihodnje leto pa naj bi pri Cankarjevi založbi izšel njegov roman Melanholija upora. Krasznahorkai kot scenarist že vrsto let, od leta 1985, sodeluje z režiserjem Belo Tarrom, njuno zadnje sodelovanje je monumentalni film Torinski konj, ki je leta 2011 prejel srebrnega medveda in nagrado filmskih kritikov. “Melanholično in saturnovsko obarvana Krasznahorkaijeva poetika bralca z neverjetno lahkostjo potegne v najgloblje labirinte človekovega bivanja. Je poet marginaliziranih, osamljenih ljudi. Celotni Krasznahorkaijev poetični svet uprizarja posameznike oziroma posebneže, izrinjene na rob družbe, na rob preživetja. S tem pričara vzdušje brezizhodnega nesmisla in prikaže obliko tiste eksistence, ki ji je danes zapisanih vse več ljudi,“ je o nagrajencu povedala poznavalka njegovega dela Jutka Rudaš, ki je pripravila tudi utemeljitev nagrade.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---