Nekoč so gasili z brinjevimi vejami

Prostovoljno gasilsko društvo Štjak je konec tedna obeležilo 40 let delovanja. Iz skromnih začetkov je nastala organizacija, ki predstavlja steber krajevnega življenja, njeno delovanje pa sega tudi v sosednje regije.

ŠTJAK > “Ob pogostih gozdnih in travniških požarih smo pred 40 leti gasili le z brinjevimi vejami, ker drugih pripomočkov enostavno ni bilo. Ko se je ponudila prilika, da pridemo do rabljenega gasilskega kombija, se nas je 17 odločilo, da ustanovimo svoje gasilsko društvo, saj je bilo nam najbližje, v Ponikvah, v tistih časih daleč,” je povedal pobudnik Stojan Počkar, ki je v letu 1974 postal tudi prvi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Štjak (PGD). Začetki so bili težki. Sprva so gostovali v bivši osnovni šoli, v letu 1986 pa so prišli do svojega gasilskega doma, v gradnjo katerega so vložili 5000 ur prostovoljnega dela. “Prvih deset let smo delali zlasti z rabljeno opremo, ki se je pogosto kvarila, najraje med akcijo,” je dodal njegov brat Drago Počkar, ki je bil poveljnik PGD dva mandata.

Dobro opremljeni

Danes je stanje društvene tehnike zadovoljivo. “V zadnjih letih smo se dobro opremili z osebno gasilno opremo, imamo tudi manjše terensko vozilo, kombi za prevoz moštva ter od leta 2011 nov večji tovornjak. Poleg stavbnih požarov in požarov v naravi, zato lahko pomagamo tudi nesrečah z nevarnimi snovmi in delovnih nesrečah, kot so nesreče v gozdu ali s kmetijskimi stroji,” je stanje tehnike razgrnil poveljnik PGD Sandi Mislej.

Društvo šteje 120 članov. “Od tega nas je 29 operativnih. Dobro skrbimo tudi za podmladek, saj je v naših vrstah 35 pionirjev in mladincev, za katere skrbi osem mentorjev. Ker zadnja leta dosegajo vidne rezultate na tekmovanjih, si tudi več kot zaslužijo vsakoletno letovanje na morju v naši izvedbi,” pove društveni predsednik Marko Orel.

Glavni v kraju

Delokrog društva je območje štirih kraško – brkinskih občin, letos so pomagali tudi pri žledolomu in poplavah na Notranjskem, domači teren pa je območje krajevnih skupnosti Štjak in Vrabče. “Gasilci so postali za lokalno delovanje družbe osrednja organizacija, saj ne le da pomagajo pri nesrečah, temveč se njihovi prostori in oprema rabijo tudi za druge krajevne potrebe. Ker pri nas skoraj ni družine, kjer bi vsaj nekdo ne bi bil član PGD, neredko so kar vsi, ima članstvo zlasti za fante tudi pomembno socialno funkcijo. Tu namreč namesto vojaščine dobijo dragocene življenjske izkušnje s hierarhično družbo ter delitvijo nalog v skupini,” je večplastnost društva povzel predsednik KS Štjak Matej Večko, tudi sam pred leti poveljnik PGD.

Dali kar pet poklicnih gasilcev

Ob taki vlogi, ki jo je PGD dobila v 40 letih delovanja, tudi ne preseneča, da je iz njenih vrst izšlo kar pet poklicnih gasilcev. Poleg Misleja, Orla, Večkota in Draga Počkarja je med njimi še Edvin Lipanje. “Podobno kot ostale je tudi mene pot preko mladinske in članske stopnje v PGD vodila do gasilske službe v poklicni gasilski enoti v okviru sežanskega Zavoda za gasilno in reševalno službo. Tam sem bil kot poveljnik tudi operativni vodja, po lanski upokojitvi pa sem spet bolj aktiven v društvu,” je povedal Drago Počkar.

Društvene uspehe so na slovesnosti pohvalili tudi poveljnik in predsednik Obalno-kraške gasilske zveze Marko Adamič in Blaž Turk, poveljnik Kraške gasilske zveze Boris Budal, direktor ZGRS Igor Bole ter sežanski župan Davorin Terčon. “Če je usposabljanje vaša skrb, je skrb za opremo naša. Ker se je na vas mogoče zanesti - ob vaši nesebični pomoči tudi drugod sem na račun gasilcev dobil številne pohvale tudi od drugih županov -, bo občina še naprej skrbela, da vam zagotavlja normalne pogoje za delo,” je izpostavil Terčon.

Proslavo, ki je sovpadla s tradicionalnim praznikom svetega Jakoba, so oplemenitili plesna skupina Danze Ottocentesche iz Trsta, Vrhovska vaška godba, Konjeniški klub Štjak in Marija Blokar z razstavo ročnih del.

BOGDAN MACAROL

---