Za čarovnijo zadostuje električni tok

V atriju Pretorske palače so se na vroč junijski večer srečali Evropa, Balkan in Amerika. “Zunaj je stal Nikola Tesla, vzorno oblečen, z visokimi čevlji na vezalke in s polcilindrom. Nebo je vrisnilo, Zemlja je odgovorila.” Nič čudnega, saj je na zemljo stopil Čarovnik iz Oza.

KOPER > Čarovnik iz Oza je Nikolo Teslo (1856-1943) poimenoval srbski pisatelj Vladimir Pištalo, ki živi v Ameriki in na eni od univerz predava zgodovino. Zgornji odlomek je iz njegovega obsežnega romana Tesla, portret med maskami. Izšel je pri založbi Modrijan (2013), prevedla pa ga je Đurđa Strsoglavec. Tesla je namreč leta 1893 razsvetlil Chicago. Takrat je bila tam svetovna razstava, ki jo je v otroštvu obiskal tudi Frank Baum, avtor Čarovnika iz Oza. Pozneje je priznal, da brez tega doživetja zgodbe ne bi bilo: Chicago je postal Dežela Oz, osvetljevalo ga je več tisoč žarnic, te pa so ubogale izključno Nikolo Teslo. Bil je čarovnik, ki je Ameriko popeljal v dobo modernosti.

Na dogodku, ki ga je organizirala založba Modrijan v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper, je srbski pripovednik povedal, da je leposlovno delo nastajalo več kot šest let. V tem času se je trudil duševno in čustveno preobleči v velikega izumitelja elektrike in magnetizma, ki je bil razpet med tedanjo Avstro-Ogrsko in Ameriko. Priznava, da brez vpetosti v obe kulturi in razumevanja obeh ne bi nikdar napisal tega dela.

Vladimir Pištalo, ki je združil zgodovinska dejstva in fikcijo, se je za fizika začel zanimati še preden se je začel spogledovati z zgodovino. Njegov namen je bil napisati roman o njem in o dobi, v kateri je živel. Pri tem pa ne gre za zgodovinski ali biografski roman, marveč je po pisateljevih besedah “vsakršna podobnost z resničnimi dogodki ali osebami naključna”. Pripoved je namreč spletena iz različnih diskurzov. Teslo je želel “osvetliti od znotraj”: sporočiti in zapisati njegove misli, občutja, strasti, strahove in drugo. Skušal ga je doumeti, predstaviti njegov pogled na svet in pogled sodobnikov nanj.

Zlat vizir ti pade na oči

Znanstvenika je demitiziral in ga prikazal kot človeka. Hodil je svojo pot - preprosto, pa vendar nenavadno. “Rad hodim v kino, […] skozi slike gledam kot skozi steklo. Odpočijem si, lahko pa tudi premišljujem,” je v svojem romanu zapisal srbski ustvarjalec. In zakaj nenavadno? Ker je bil Nikola Tesla eno s prebliski svetlobe. V romanu beremo: “Zlat vizir ti pade na oči, oči pa niso zaprte. Pred očmi poblisne in začneš lebdeti v svetlobi.” Izumi in ideje, ki so jih porajali prebliski, so bili za Teslo srž življenja. Predan je bil odkrivanju in izumljanju. In zato za avtorja maska. O njem ni našel podatkov, da bi bil kdajkoli v ljubezenskem razmerju: “Brez ljubezni vsi ljudje ostanejo maske,” pravi.

Bliskajoč pa je tudi Pištalov način pisanja. Resnično življenje slika z različnimi pripovednimi prijemi, kar naredi zgodbo privlačno in vzbuja radovednost. V pogovoru, ki ga je vodila Breda Biščak, je povedal, da piše v slikah ali podobah, saj mu je to izziv. Ne bi bilo slabo, če bi kdaj nastal tudi film po romanu, čeprav ga je tega nekoliko strah. “Večkrat sem sanjaril, da bi Nikolo Teslo igral Daniel Day Lewis,” prepričljivo pove avtor.

Kje je začetek in kje konec sveta

Na literarnem večeru je srbski književnik predstavil še eno svoje delo. Aleksandrida (Modrijan, 2014) govori o Aleksandru Makedonskem. Za Pištala je bil antični vojskovodja “simbol Mediterana in poosebitev pohlepa”. Predvsem v slednjem vidi podobnosti z današnjim kapitalizmom. V literarno-biografski noveli smo priča reinterpretaciji zgodovinskih dejstev na metaforično in jezikovno bogat ter slikovit način. Na pičlih osemdesetih straneh se bralec zaustavi ob bogatosti pomena besed, ki razkrivajo zgodovino in podajo književnikov pogled na velikega osvajalca.

Kje je začetek in konec sveta ali kje so meje človeškosti, izveste v Aleksandridi. Če pa vas zanima, kako je živel “maneken epohe”, kot Pištalo še označi Nikolo Teslo, vzemite v roke roman o njem. Morda tudi pri vas preskoči iskra.

JANA SAMSA, Radio Koper

---