“Trudimo se delovati kot bend”

Že leta 2012 je Kino Otok prvič skušal celoviteje predstaviti mlado srbsko filmsko brbotanje, ki ga druži dokaj podoben filmski izraz nekakšne nevsiljive dokumentaristične poetike. Letos se je nekaj teh režiserjev ponovno vrnilo na Kino Otok in predstavilo svoje sveže izdelke.

Stefan Ivančić, Jelena Maksimović in  Ivan Salatić
 Foto: Biljana Pavlović
Stefan Ivančić, Jelena Maksimović in Ivan Salatić  Foto: Biljana Pavlović

IZOLA > Fantje se niso vdali finančno negotovi situaciji, ampak delujejo kot dobro uglašen nizkoproračunski bend.

Kinootoško občinstvo je že leta 2011 dobilo jasen signal, da je med mladimi srbskimi filmarji zavel nov duh. Ta signal je bil Tilva Roš, režijski celovečerni prvenec Nikole Ležaića, v katerem je dal glas svoji generaciji, ki je avtodestruktivno kljubovala (brez)perspektivni prihodnosti. Tej liniji je sledil tudi zloglasni KlipMaje Miloš. Še veliko bolj asketsko in z zelo premišljeno filmsko govorico se gneva srbske mladine lotevajo tudi novopečeni srbski režiserji.

Letos je Izolo ponovno obiskal beograjski režiser Dane Komljen, ki mu je selektor rotterdamskega filmskega festivala dal glavno vlogo znotraj njegovega programa na Kino Otoku, poimenovanega Drobna ptica: okoli filmov Daneta Komljena. Na sporedu sta bila dva Komljenova filma, in sicer diplomski Sem že vse tisto, kar hočem imeti ter zadnji film Drobna ptica. Preskok med tema dvema filmoma je bil več kot radikalen. ”Z diplomskim filmom sem želel kljubovati tradicionalnim pravilom filmske govorice v pripovednem filmu, v Drobni ptici pa sem želel združiti tako dokumentarec, fikcijo in eksperimentalni film,” je povedal Komljen. Ta šteje komaj 28 let, a se znotraj popolnoma različnih filmskih svetov in govoric pomika zelo suvereno. Na tega “dečka” bo vsekakor potrebno še biti pozoren.

V sklopu sekcije Signali, ki naznanja nove filmske glasove je programska vodja festivala Varja Močnik naredila mini izbor treh kratkih filmov Stefana Ivančića, ki je leta 2012 prav tako že obiskal Izolo, ter črnogorskega režiserja Ivana Salatića, ki deluje v Beogradu. Z njima smo poklepetali o njunem modusu operandi, še prej pa smo spregovorili o tematikah, ki povezuje njune filme; odraščanje, mladost, prijateljstvo, strah pred prihodnostjo … Zakaj torej fokus na odraščanje? ”Verjetno zato, ker nam je to blizu, je nekaj kar smo preživeli. Pomembno se mi zdi, da mladi, ki se začenjamo ukvarjati s filmom, govorimo o stvareh, ki smo jih izkusili,” je povedal Ivančić. Ta se je leta 1991 z družino preselil v Španijo, v Beograd se je vrnil šele leta 2009, ko je začel študirati režijo v Beogradu. S filmom Pomladna sonca je želel posneti svojo intimno miniaturko o vračanju domov med poletnimi počitnicami in vnovičnim odhodom. Tudi Salatića, ki je z Introm ustvaril vojni film brez vojne, je bolj kot zgodba zanimalo vzdušje v začetku 90. let, preden se je z vso uničujočo močjo razbesnela vojna vihra na Balkanu. ”V naših filmih gre bolj za kontempliranje nekih prizorov in čustev,” je dodal Salatić.

Kakšna je mlada filmska scena v Srbiji? ”Ni nas veliko, ki se ukvarjamo s filmom v Srbiji, in se zato preprosto večinoma vsi poznamo med seboj. Mene, Komljena, Salatića in druge pa so povezale podobne filmske afinitete,” je dejal Ivančić. Pomemben vezni člen med temi mladimi srbskimi kinematografskimi svetovi je montažerka Jelena Maksimović, ki stoji za vsemi predstavljenimi filmi na Kino Otoku. Tudi ona je po projekciji dejala, da te fante druži zelo podoben filmski pristop. ”V svojem početju so zelo iskreni in pošteni,” je dodala.

Kako se spopadajo s skromnim in negotovim financiranjem filmov? ”Ti filmi, ki so bili predstavljeni v Izoli, so nastali v okviru študija, sedaj pa se moramo znajti po svoje,” je odgovoril Ivančić in dodal, da sicer v Srbiji obstaja institucionalna podpora, toda razpisi so neredni, kvaliteta sprejetih del pa je zelo vprašljiva. ”Vztrajamo pri tem, da delamo s čim manjšo filmsko ekipo, tako jaz kot Stefan ne delava z velikimi razsvetljavami, tako da smo v produkcijskem smislu bolj neobremenjeni. Skratka trudimo se delovati kot nekakšen bend,” je povedal še Salatić.

Za zdaj oba še snemata kratke filme, nadejata pa se, da bosta v nekaj letih posnela tudi svoj celovečerni prvenec.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano