Pridite, tukaj ni nikogar

Umetniške rezidence v svetu delujejo kot nekakšni otoki, na katerih umetniki bivajo, razvijajo svoje ideje in spoznavajo nova okolja. Umetniški kolektiv BridA iz Šempasa je razvil eno takšnih rezidenc, na katero prihajajo umetniki, kuratorji, kritiki iz vsega sveta.

ŠEMPAS > Rezidenčno platformo so imenovali Ruralno orientirana rezidenca (R.o.R) in je ena redkih, če že ne edina tovrstna na zahodnem delu naše države. Umetniški kolektiv z mednarodnimi referencami BridA, ki ga sestavljajo Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan, že leta gosti različne umetnike, in sicer tako, da jim nudi bivanjski in delovni prostor ter jih seznanja z okoljem. “Umetniki imajo tukaj priložnost, da razvijejo idejo. Hkrati pa poskrbimo, da se 'ujamejo' v mrežo, torej da navežejo kontakte z drugimi umetniki, institucijami, ljudmi. Za vse nas je pomembna izmenjava izkušenj,” pravijo člani Bride.

Prav ta hip je pri njih ameriška umetnica in raziskovalka Danielle Gagner, s katero so se spoznali na univerzi v Mainu. “Projekt, s katerim se ukvarjam, sem naslovila 'Statistika sreča čustva'. Gre za mapiranje čustev ljudi v tem okolju. Ljudi intervjujam, zbiram podatke in skušam prepoznavati njihove čustvene pokrajine, njihovo osebno filozofijo. Kaj imajo radi, kaj jih razburi, pri čem so strastni,” nam je včeraj pojasnila Danielle in na vprašanje, kako “meri” čustva, odgovorila, da z različnimi vzorci, predvsem pa preko izbora besed in tona izgovorjenega.

Oppy na traktorju

Eden od umetnikov na rezidenci, Oppy De Bernardo, po rodu iz Neaplja, sicer pa švicarski emigrant, je iskal stik z zemljo, pomagal je tukajšnjim prebivalcem pri delu na polju, se učil voziti traktor in prav na temo vožnje traktorja proti zahodu, so posneli tudi video. Naslovili so ga Qui non c'e nessuno (Tukaj ni nikogar), po neapeljski pesmi, ki jo je umetnik interpretiral v smislu, da tu nihče od tebe ne zahteva ničesar in da si enak drugim.

Pred Gagnerjevo so gostili umetnico iz Italije Pamelo Barbieri, ki je raziskovala stare recepte za peko kruha; kustosinjo iz Washingtona, ki se je ustavila za tri dni na njeni poti med Ljubljano in Benetkami. Zanimiva izkušnja je bila, ko je pri njih mesec dni bivala teoretičarka Gülsen Bal, s katero so skupaj pripravili kuratorski program za mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint.

Člani kolektiva BridA so bili tudi sami gostje najrazličnejših umetniških rezidenc po svetu, svojo pa so ustvarili glede na vse te izkušnje.

Rezidenca po meri Bride

“Ko smo bili na rezidencah, smo si zapisovali, kaj nas kje moti. Nekje je bilo preveč formalno, spet drugje je bilo premalo miru, da bi se osredotočili na delo, pa nam je manjkal stik z lokalno skupnostjo. Na naši rezidenci smo zato upoštevali vse te pomanjkljivosti in jih tukaj razvili. Naša specifičnost je, da umetnik pri nas doživi okolje, naveže stik in ponudi lokalnemu okolju kar pač ima ponuditi. Zelo nam je pomembno, da lokalna skupnost s temi rezidencami tudi nekaj pridobi,” zatrjujejo.

Izkušnje jim pravijo, da umetniki sicer radi spoznajo kulturne institucije in navežejo kontakte, a po določenem času rečejo, da si želijo miru, želijo si odmaknjenosti od mestnega kaosa. “Smisel rezidence je, da se umetniki umirijo in začno razmišljati. V vsakodnevni rutini to ni več mogoče. Bistvo je, da se odmaknejo od svojih navad, od svoje rutine. Po drugi strani to vpliva tudi na nas, da preko gostujočega umetnika drugače pogledamo na okolje, ki nas obdaja.”

V svetu so že zdavnaj spoznali, da se prek različnih rezidenčnih programov, ki jih omogočajo države ali razne organizacije, razvija povezovanje, izmenjava izkušenj in ustvarjanje mrež, torej mobilnost, ki jo Evropska unija tako zelo poudarja. Člani kolektiva BridA vse to počnejo brez finančne podpore občine, v kateri živijo, pa čeprav takšni programi lokalnemu okolju prinašajo veliko “dodano vrednost”.

KLAVDIJA FIGELJ

---