Zakaj so dve leti le opazovali?

Afera s kupovanjem vozniških izpitov in potrdil o opravljenih tečajih varne vožnje se očitno še ne bo tako kmalu polegla. Na AMZS so zgroženi nad pojasnili, da so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter na agenciji za varnost prometa že dve leti vedeli, kaj se dogaja, a niso ukrepali, da ne bi ogrozili preiskave.

LJUBLJANA > “Gre za hud udarec vsem, ki delamo na področju prometne varnosti. Ne samo, da je nekdo v državi to omogočil, to je nekdo nemo spremljal dve leti,” je včeraj dejal sekretar komisije za preventivno in vzgojo v cestnem prometu pri AMZS Robert Štaba, sicer tudi predsednik Zavoda varna pot.

Pojasnila na trhlih temeljih

V ponedeljek je namreč v. d. direktorja direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Žlender pojasnil, da so tako na ministrstvu kot na agenciji za varnost prometa že dve leti vedeli, da kriminalisti preiskujejo domnevne zlorabe. Niso pa ukrepali, da s tem ne bi rušili postopkov zbiranja dokazov.

Vendar je bilo tudi to pojasnilo na trhlih temeljih, saj so se na Žlendrove besede kmalu zatem odzvali na generalni policijski upravi. Potrdili so, da so januarja lani na sestanku na agenciji za varnost prometa seznanili udeležence, naj na območju ljubljanskega izpitnega centra ne izvajajo nadzornih aktivnosti do konca kriminalistične preiskave. To so izvedli junija lani. Ob tem so dodali, da agenciji oziroma ministrstvu nihče ni onemogočil izvajanja nalog na drugih območjih, pa tudi na območju ljubljanskega izpitnega centra po lanskem juniju ni bilo več nobenih zadržkov. Prav tako policija ni svetovala predstavnikom ministrstva in agencije, da zaradi trajajočih predkazenskih postopkov ne smejo izvajati ukrepov, ki so v njihovi pristojnosti.

Štaba je na včerajšnji novinarski konferenci AMZS dejal, da izjave Bojana Žlendra, prvega človeka, ki bi moral na nacionalni ravni skrbeti za prometno varnost, ljudje in država ne smejo sprejeti. “Gre za človeka, ki zaradi sleherne žrtve prometnih nesreč v Sloveniji ponoči ne bi smel spati, če je kot prvi skrbnik vedel, da se to dogaja že dve leti.”

Nekdo mora prevzeti odgovornost

V AMZS na vsak način želijo, da se sistem uredi in naj se jasno pove, kdo ni odigral svoje vloge, ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pa so pozvali k prevzemu odgovornosti. Včeraj je o problematiki spregovoril tudi Omerzel in priznal, da agencija za varnost prometa ni delovala tako, kot bi si želeli. Napovedal je reorganizacijo agencije, o konkretnih ukrepih pa za zdaj še ni želel govoriti. “Na ministrstvu bomo, ne glede na procese, ki tečejo na policiji, ustrezno ukrepali,” je napovedal Omerzel. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da delo agencije nadzira svet agencije, predsednik sveta pa je Žlender. Omerzel včeraj ni povedal, ali namerava ukrepati zoper tiste, ki so v svetu agencije in na direktoratu, saj mora, kot je dejal, prej zbrati vse podatke.

Po prepričanju Roberta Štabe pa mora nekdo na strateški in politični ravni prevzeti odgovornost. In ta nekdo ima ime, je dodal.

Direktor AMZS Matjaž Logar je sicer pohvalil delo policije in poudaril: “Želel bi, da bi se prepoznalo tiste šole vožnje in centre varne vožnje, ki delamo dobro, in da bi lahko normalno delovali naprej.” Dodal je, da je bil tudi njihov center varne vožnje na Vranskem deležen različnih preiskav, a nepravilnosti niso ugotovili.

Štaba je še pojasnil, da AMZS zasleduje vizijo varnosti cestnega prometa FIA, ki opredeljuje tri področja: varnost na cestah, varnost na vozilih in varnost za izobraževalne programe. Naša država se je s podpisom deklaracije Združenih narodov in z zavezo v Desetletju za večjo varnost na najvišji ravni zavezala, da bo storila vse za povečanje prometne varnosti. Štaba si sicer želi, da bi problem lahko rešili znotraj meja, ni pa izključeno, da se bo vprašanje pojavilo tudi v mednarodnem prostoru.

Na dogajanje se je včeraj odzval tudi v. d. direktorja agencije za varnost prometa Igor Velov, ki je na tem položaju tri mesece. Dejal je, da ima mirno vest, podatki pa očitno kažejo, da vsi njegovi predhodniki le niso opravili svojega dela. In tisti, ki ga ni, naj za to, kot je dejal, tudi odgovarja. Velov se strinja z Omerzelom, da je reorganizacija agencije nujna.

Žlender je sicer v ponedeljek napovedal, da bodo ugotavljali ničnost izdanih odločb.

Ovadili več kupcev

Sume kaznivih dejanj v zvezi s kupovanjem vozniških dovoljenj in potrdil o opravljenih tečajih varne vožnje so obravnavali na območjih vseh policijskih uprav, razen na novogoriški. Policija je zoper nekatere osumljence že ukrepala.

Na vprašanje PN, ali bo policija preganjala tudi kupce ponarejenih potrdil, dovoljenj in drugih dokumentov, je Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostjo, odgovoril, da je policija v nekaterih primerih že ovadila ljudi, ki so sporne listine uporabili v upravnem postopku, večje število primerov pa je še v preiskavi. V primerih, ko je šlo le za kršitve drugih predpisov, pa bodo obvestili pristojne državne organe.

Glede sežanskega primera, ki je še v sodni preiskavi na koprskem okrožnem sodišču in sega v leto 2009, pa je Menegalija pojasnil, da je v tem primeru šlo tudi za ponarejanje vozniških potrdil o opravljenem vozniškem izpitu, v kar pa avtošole in izpitni centri niso bili vpleteni. “Na podlagi ugotovljenih dejstev so bila v upravnih postopkih razveljavljena vsa sporna vozniška dovoljenja, kupci spornih vozniških dovoljenj pa so bili kazensko ovadeni,” je dodal Menegalija. Kot smo poročali, naj bi šlo za približno 70 vozniških dovoljenj, ki naj bi jih nezakonito priskrbela uradnica sežanske upravne enote.

V primerih, ki jih je policija obravnavala od leta 2010 do leta 2012, pa so sporne zadeve povezane z avtošolami, organizacijami z javnimi pooblastili in v nekaterih primerih z izpitnimi centri, medtem ko upravne v to niso bile vpletene, je še pojasnil Menegalija. Vložene ovadbe se nanašajo na listine, ki so bile nezakonito pridobljene v fazi pridobivanja vozniškega izpita. Sume kaznivih dejanj so obravnavali po vsej Sloveniji, razen na območju novogoriške policijske uprave. Postopke so usmerjala pristojna državna tožilstva.

SILVA KRIŽMAN

---