Coroniniji brez moških potomcev

Na šempetrskem pokopališču bodo jutri pokopali grofa Ivana Coroninija, zadnjega moškega potomca rodbine Coronini, te nekdaj mogočne goriške plemiške rodbine. Ko so ga leta 1936 krstili, so Coroniniji pogostili vse krajane Šempetra. Njegov prapraded je bil vzgojitelj mladoletnega Franca Jožefa, avstrijskega cesarja.

ŠEMPETER > Grof Ivan (Janez, Giovanni, Johan) Krstnik Coronini Cronberg je umrl v Londonu, kjer je živel zadnja desetletja. Po poklicu je bil geofizik, delal je za različne naftne družbe. Leta 2002 je prvič po skoraj pol stoletja obiskal Šempeter, dvorec Coronini (danes sedež šempetrske občine), kjer je prebivala njegova družina. Tedaj nam je dejal, da je v Šempetru preživljal najsrečnejše otroštvo, kar si ga lahko predstavlja. Nekoliko grenkejši so spomini, ko so morali po drugi svetovni vojni zapustiti Šempeter. Odselili so se v Italijo, ne prav daleč stran, a “spremembe so bile globoke in žalostne, saj smo izgubili prostor, ki je bil tako dolgo naš dom,” se je spominjal grof Ivan, ki je otroštvo preživljal na pobočju Marka, v vili Tusculanum na Mafejšču, saj je bila njihova graščina v Šempetru v prvi vojni precej uničena. Kasneje so jo obnavljali, se zadolžili in jo prodali italijanski vojski, ta pa je v njej uredila zavod za otroke padlih italijanskih letalcev.

Leta 1973 se je grof Ivan preselil v London, štiri leta kasneje se je poročil z bavarsko grofico Angeliko von Schuckmann, rodili sta se jima dve hčerki, Sofia, rojena 1978, in Aleksandra Marija (Alexia Maria), rojena 1979. Zanimivo je, da je družinski pogovorni jezik ostala nemščina, tudi v Londonu. V tem jeziku sta se najraje pogovarjala tudi grof Janez Krstnik in sestra Julijana med njegovimi zadnjimi obiski v Gorici.

Grofje Coronini so predstavljali tipične predstavnike goriškega deželnega plemstva, neomajno vdanega habsburškemu cesarju in katoliški veri. Ljudje na Goriškem so jih spoštovali in cenili. Tako piše zgodovinar Renato Podbersič ml. in dodaja, da je bil začetnik šempetrske veje rodbine Coronini Cronberg Aleksij (umrl 1679), ki ga je habsburški cesar Ferdinand III. leta 1656 prištel med nemške barone z nazivom “von Oelberg” (di Monte Oliveto). Kasneje so Coroniniji oziroma njihova šempetrska veja opravljali pomembne tako državne kot deželne funkcije. Rodbina je zaslovela z Ivanom Krstnikom (Johann Baptist) Ferdinandom Aleksijem (1794-1880), ki se je odlikoval v avstrijski vojski in državni upravi. Med drugim je bil dvanajst let tudi vzgojitelj mladoletnega Franca Jožefa, poznejšega avstrijskega cesarja, ki se mu je leta 1882 in 1900 tudi sam poklonil in obiskal njegovo grobnico v Šempetru.

Na šempetrskem pokopališču je dal prav grof Ivan Ferdinand leta 1856 sezidati kapelico z družinsko grobnico. Kapelico so med prvo svetovno vojno porušili, ostala pa je grobnica, v katero bo, kot je izrazil željo v testamentu, pokopan tudi grof Ivan.KLAVDIJA FIGELJ

---