Janša: dobrodošla, trojka!
Vlada se je v prihodnjem letu namenila proračunski primanjkljaj znižati na milijardo evrov, svež denar pa naj bi prinašali zlasti novi davki. V koaliciji so z zamišljenim konceptom zadovoljni in svoje finančne načrte ocenjujejo kot realne, medtem ko opozicija napoveduje konec finančne suverenosti Slovenije. Janez Janša vlado celo poziva, naj zaprosi za mednarodno pomoč. Dlje kot bo odlašala, slabše bo za davkoplačevalce, pravi.
Uroš Čufer: o tuji pomoči ni treba razmišljati Foto: STA
LJUBLJANA
> Številke, ki jih je včeraj zakoličila vlada in jih poslala še v sprejem v DZ, ne upoštevajo, da bo po sodbi v prid javnim uslužbencem država morala plačati približno 170 milijonov evrov za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. “Popolnoma jasno je, da ta znesek ne bo mogel iti na račun povečanja deficita niti na račun višjih davkov,” pojasnjuje minister za finance Uroš Čufer.
V proračunsko blagajno bi se moralo prihodnje leto nateči 8,62 milijarde prihodkov, od tega skoraj 6,86 milijarde davkov, kar je dobrega pol milijona več kot letos. Iz blagajne naj bi šlo za 9,64 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bi torej znašal milijardo evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. To je polmilijonsko znižanje v primerjavi se sedanjim stanjem; julija sprejeti rebalans proračuna je namreč primanjkljaj postavil na 1,5 milijarde evrov.
Opustil zamisel o dvigu DDV
Po uvedbi novih davkov, čemur smo bili priče letos, naj bi se davčno področje prihodnje leto stabiliziralo. Minister je ob tem priznal, da so razmišljali o novem dvigu stopenj DDV, a nato to misel opustili. S stabilizacijo davkov nameravajo namreč poslovnemu sektorju sporočiti, da lahko svoje projekte in naložbe načrtuje v jasnem davčnem okolju.
Glede davka na nepremičnine pa Čufer zdaj napoveduje nekoliko nižje prihodke, kot so bili navedeni v prvotnem predlogu rebalansa proračuna za leto 2014. Namesto 216 milijonov evrov naj bi država iz tega naslova pobrala 205 milijonov evrov (prav toliko pa še občine, saj bi se davek med državo in občino delil v razmerju 50:50). Podrobnosti o novem davku Čufer še vedno ne razkriva, pojasnjuje pa, da so na vladi kljub neznankam že lahko ovrednotili izplen.
Proračun je pripravljen na osnovi realnega ekonomskega položaja, pravi minister. Ta položaj je takšen, da se zaradi stresnih testov bank sanacija le-teh zamika za približno pol leta. Če bi bil bančni problem rešen in če bi imeli urejene pogoje za financiranje podjetij, bi bil po Čuferjevih besedah tudi proračun lahko bolj restriktiven. O tem, da bi Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč pa: “Mislim, da ta trenutek še ni potrebe, da bi o tem razmišljali.”
Janša: vlada naj zaprosi za pomoč
Pobudo, naj Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč, je včeraj dal prvak opozicije Janez Janša. S proračunom, kakršnega je sprejela, se je namreč vlada poslovila od ambicije, da se sama izkoplje iz krize, je dejal. Proračun je po njegovem mnenju nerealen; z njim ne bomo uspeli nikogar na finančnih trgih prepričati, naj nam posodi denar po komercialnih pogojih. Prej kot bi vlada priznala svojo nesposobnost in zaprosila za mednarodno pomoč, ceneje bi to bilo za slovenske davkoplačevalce, je prepričan Janša. Čakanje bo namreč le poslabšalo pogoje, na katere bo morala Slovenija pristati.
V Rimskokatoliški cerkvi napovedujejo ustavno presoja zakona o davku na nepremičnine, če bo ta obdavčil sakralne objekte. Zaradi napovedanega davka so zaskrbljene tudi druge krščanske Cerkve in Islamska skupnost v Sloveniji, zato so njihovi predstavniki včeraj podpisali skupno izjavo in jo naslovili na vlado in predsednika republike. V izjavi so poudarili predvsem, da vlada pri pripravi zakona z njimi ni vodila dialoga, in jo pozvali, naj ga nemudoma začne. Prav tako so vsi izpostavili, da obdavčitve prostorov za opravljanje verske dejavnosti ne poznajo nikjer v Evropi.
Banka Slovenije in vlada vesta, kaj lahko pričakujeta novembra, ko bodo na mizi stresni testi bank, pravi Janša. V vztrajanju, da je v državni blagajni denarja še do pomladi, vidi namero, da bi se do takrat pospravilo “zmedo, ki je nastala v slovenskem bančnem sistemu, potem ko se je v njem nekaznovano plenilo, z enakimi vzorci in pristopi, kot se je to zgodilo pred 20 leti.”
Da včeraj sprejeti proračunski dokumenti pomenijo začetek konca slovenske finančne suverenosti, opozarjajo v SLS. Zmanjševanje proračunskega primanjkljaja temelji le na višjih davkih, medtem ko o zmanjšanju javnofinančnih odhodkov še vedno ni ne duha ne sluha. “Če se vlada ne bo aktivno lotila določenih reorganizacij v svojih organizacijskih sistemih javnih storitev, potem se javnemu sektorju ne piše nič dobrega,” meni predsednik SLS Franc Bogovič.
V koaliciji so optimisti
Verjamemo, da si Janez Janša iskreno želi prihoda trojke v Slovenijo, saj je bil že prej podaljšana roka takšne politike, ki promovira krčenje socialnih pravic in rušenje socialne države,pa o Janševem nasvetu vladi pravijo v največji vladni stranki, PS. Da je Slovenija v boljši kondiciji, kot se govori, je prepričan tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Zato SD zavrača stališča špekulantov, ki “v imenu svojih interesov prodajajo teze, da je pred vrati trojka”. JANA KREBELJ