Poletni junaki

Minister Roman Jakič se je pred dnevi v Komnu in včeraj v Sežani v imenu države zahvalil gasilcem za njihov trud pri gašenju požara na Trstelju in nasploh pri gašenju vseh manjših požarov, ki jih od sredine julija do včeraj še posebej na Primorskem ni manjkalo. Letos k sreči kljub izrednim temperaturam večjih požarov, razen na Trstelju, ni bilo.

Pohvalno za ministra. A kljub velikim besedam ostajajo v gasilstvu že leta nerešene bistvene težave. Na Primorskem je zagotovo prva železnica. Zavore na vagonih so se in se bodo še pregrevale ter odletavale v suho travo ob progi. Železničarji lahko pregledujejo vagone, a te nevarnosti ne bodo nikoli odpravili. Vendar je sleherni požar, ki ga zanetijo vlaki, povsem nepotreben. Edino, kar ustavi razbeljene dele zavor, so protipožarni zidovi. In če bi država seštela stroške gašenja teh požarov, ki povečini padajo na občinska pleča, bi bili ti zidovi visoki skoraj dva metra ...

Druga težava je status gasilca. Še vedno ga namreč ni junaka, ki bi predlagal takšne ugodnosti delodajalcem, da bi ti z veseljem ali vsaj brez nerganja poslali fante iz službe, da gredo lahko gasit požar.

In tretja težava je odkrivanje požigalcev. Na Primorskem ne poznamo primera, da bi policija odkrila povzročitelja večjega požara, ki bi ga tožilstvo obtožilo in sodišče obsodilo, da bi moral prodati avto ali hišo za poplačilo škode. Dvigovanje protipožarne zavesti se določenih ljudi preprosto ne prime. Kar lahko v teh dneh potrdijo gasilci na Krasu in pri Kozini.

Če bi uporabili črni humor, bi lahko zapisali, da je požigalec pri Klancu pravzaprav odgovoren požigalec, saj požiga redno, vsak drugi dan, in popoldne, ko so fantje povečini že doma ...

V luči lepih besed in majhnih dejanj tistih, ki bi lahko stvari spremenili, se zdijo gasilci podobni reševalcem na plažah. Oboje potrebujemo predvsem poleti, oboje kličemo na pomoč, ko nam teče voda v grlo, in oboji so za večino le poletni junaki.

---

---