Ne bomo se vdali!
“Kot veste, so časi v umetnosti in kulturi v naši državi in tudi v sosednji Furlaniji težki, a mi smo pokazali, da se še vedno da postaviti dober festival in da se nas ne bodo še tako hitro znebili,” je na otvoritvi Pixxelpointa, mednarodnega festivala novomedijske umetnosti ambiciozno in optimistično dejal so-kurator Marko Peljhan, Novogoričan, ki je s svojimi idejami, postavljenimi v sečiščno polje med umetnostjo in znanostjo, prodrl v svet.
Moč preboja črpa iz avantgarde, goriške in tržaške, kjer so svoje velike ideje parkirali Černigoj, Delak, Marinetti, Kosovel, Kogoj in drugi. Na njihovih ramenih sta skupaj z Aljošo Abrahamsbergom zasnovala festival svetovnega formata, brez strahu zarezala oster in profiliran pregled radikalnih ter poetičnih pogledov in pristopov k umetnosti in znanosti zvoka.
Velika vrednost festivala Pixxelpoint, ki ta teden združuje obe Gorici in ki bi jo moral videti in kot punčico očesa negovati vsak politik tega mesta, je v tem, da smo si ga zamislili prav mi (pobudnik Blaž Erzetič) ter da ga na tem mestu že trinajst let razvijamo. Vrednost je v tem, da je progresiven, inteligenten, spodbuja ustvarjalnost in predstavlja visoko tehnološke ideje, ob katerih se sprašujemo ali osupnemo. In verjame v idejo umetnika, ki osvetljuje nove možnosti in perspektive.
Časi res niso naklonjeni, kuratorja sta žrtvovala svoj čas in svoje znanje, a ni ga bilo junaka z mestnih, občinskih struktur, ki bi prišel in rekel: Bravo fantje, dobro delate, hvala ... Pa čeprav imamo več možnosti, da bo svet za nas izvedel zaradi Pixxelpointa kot zaradi običajnega novoletnega praznovanja, ki mu je Nova Gorica namenila desetkrat več denarja.
A mi se ne vdamo, pravi Peljhan. Svetovna diva performansa Marina Abramović, ki smo jo na platnu videli prejšnji teden, bi mu gotovo pritrdila z besedami: umetnik mora biti bojevnik. Zato se jih ne bomo nikoli znebili in prav je tako.