Pokazati svetu

Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je odprla vrata in ne pretiravamo, če rečemo, da smo lahko izjemno ponosni, da so kot vrhunec vsega umetniškega, kar imamo pokazati svetu, izbrali prav opero Črne maske primorskega skladatelja in avantgardista Marija Kogoja.

Zgodovinska avantgarda, ki je bila nekoč na evropskem umetnostnem prizorišču pred časom, je danes trend. Kar je bilo nekdaj za peščice, je danes “masovka”. Veliki muzeji dobro tržijo imena modernizma in avantgarde, v Benetkah pri Guggenheimovi so vrste pred ruskimi konstruktivisti. V stalni zbirki naše Moderne galerije pa smo šele pred meseci dobili Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, ki naj bi bil ena najlepših evropskih umetnin. V Goriškem muzeju tega obdobja žal niti ne izpostavljajo, pa bi ga morali.

Zakaj je pomembno, da Primorcem duh avantgarde teče po žilah in da jo mladina zares spozna? Zakaj je pomembno, da danes poznamo Marija Kogoja? Zaradi umetnostnega vrenja, ki je v dvajsetih letih butnilo prav ob zahodni rob in se povzpelo do evropskih višin; zaradi plemenite ideje - iskanje novega ideala človeka, na katerega se v današnjem svetu prevečkrat pozablja. Mladina mora poznati naše predhodnike, da bi imela oporne točke. Kogoj je pisal tisto, kar je mislil, da mora in se ni priklanjal nobenemu okusu. Dal nam je vedeti, da je pomembno slišati, kar imamo v sebi in temu slediti. Takšne izjave pač navdihujejo.

A premalo. Na slavnostni premieri v Mariboru je bilo le malo rojakov, v prvih vrstah se niso postavljali naši župani. Ugotovili smo, da ga Primorci vendarle ne cenimo dovolj. Da sploh premalo poznamo dragoceno dediščino, ki so nam jo zapustili Kogoj in njegovi kolegi; da institucije tradicije ne negujejo dovolj; da v šolah ne učijo o njem; da nihče nima pojma, da nekje v Kanalu ob Soči obstaja njegovaspominska soba. In da ne vemo, kaj je mislil, ko je rekel: živeti močno, živeti modro, živeti iznad časa.

#013-kogoj-mb


Preberite še


Najbolj brano