Upor v gurujevem kraljestvu

Društvo Joga v vsakdanjem življenju pretresajo obtožbe žensk, ki trdijo, da jih je njihov guru svami Mahešvarananda - Svamidži spolno zlorabil. Zaradi izpovedi Koprčanke, ki je v veliki meri sprožila objavo še drugih podobnih pričevanj gurujevih učenk z različnih koncev sveta, je marca odstopilo več inštruktorjev in članov koprskega društva.

Svamidži vse obtožbe zanika Foto: Neva Volarič
Svamidži vse obtožbe zanika Foto: Neva Volarič

Odstopi uglednih članov te mednarodne organizacije se vrstijo tudi v drugih državah, medtem ko guru in njegovi privrženci trdijo, da gre za zaroto nekaj posameznikov, ki želijo uničiti njihovo organizacijo.

Koprčanka pripoveduje: Svamidžijeva zvesta učenka sem bila že pet let. Vsak dan sem začela vaditi jogo že ob štirih zjutraj. Bila sem polna vere in ljubezni do guruja, zelo nedolžna in z visokimi ideali. Pri 14 letih sem sprejela mantro, pri 19 sem prišla v ašram v Indijo. Prvi večer po satsangu mi je neko dekle šepnilo na uho: “Svamidži te kliče!” Srce mi je poskočilo. Mene? Dekle me je peljalo v njegovo stanovanje. Prijel me je za roko in odpeljal na teraso. Bila sem srečna. Zame je bil več kot mama, oče, prijatelj. Zame je bil vse. Soba je bila mračna. Gorela je le sveča. Sedel je na posteljo in jaz sem sedla k njegovim nogam. Objel me je in rekel: “Poglej mi v oči.” Prek pogleda sem se želela zliti z njim. V sobo je nenadoma prišlo drugo dekle. Sedla je k njegovim nogam. Svamidži me je vprašal: “Kaj mi boš dala?” “Svoj um.” “Samo to?” “Svoje srce.” “Samo to?” “Dušo in telo.” Spet me je objel. Bila sem zmedena. Drugo dekle mu je začelo lizati prste na nogah. Bila sem šokirana. “Saj si to hotela, mar ne?” mi je dejal. Medtem mi je ženska slekla hlače. To je bila moja prva spolna izkušnja. Mislila sem, da svetniki ne seksajo, še posebej ne moj Svamidži! Ulegel se je name. Moj bog, kakšno razočaranje! Vprašal me je, če sem še devica. Pritrdila sem mu, nakar si je premislil in ni prodrl vame. Glavo mi je potisnil proti svojemu penisu in rekel: “Pij!” Mislila sem, da bom bruhala. Tako se je zgodilo še trikrat. Tudi sama se včasih sprašujem, zakaj sem spregovorila tako pozno. Ampak v tej organizaciji sem imela vso svojo socialno mrežo. Tudi zmedena sem bila. V sebi sem čutila, da je šlo za zlorabo in da ni bilo prav, kar se je zgodilo. Nekatere avtoritete, ki sem jih zelo spoštovala, pa so mi govorile drugače. Govorila sem tudi z dekleti, ki so imele podobno izkušnjo, ampak njim je bilo vse prav. Zaupala sem se tudi nekaterim fantom iz društva. Bili so zmedeni in jezni. Zakaj jim to sploh pripovedujem, so mi očitali. Veliko vodij centrov je vedelo, kaj se dogaja. Iz JVŽ sem izstopila 12 let po opisanem dogodku - letos pomladi, ko sem zlorabo tudi prijavila policiji. Obljubili so mi, da se bo pri meni oglasil kriminalist, a se to do danes še ni zgodilo.

“Res je, v začetku marca sem odstopil od vseh aktivnosti v društvu. Odstopila je približno polovica aktivnih učiteljev joge in nekateri drugi člani društva,” nam je potrdil Miran Molk, bivši predsednik koprskega društva Joga v vsakdanjem življenju (JVŽ). Poklicali smo tudi v Novo Gorico, kjer nas je predsednik tamkajšnjega društva Dušan Škulj za izjavo napotil na svojega mariborskega kolego Dejana Dinevskega. Ta zatrjuje, da obtožbe niso zdesetkale njihovih vrst. “Kolikor vem, niti en organizator, inštruktor ali vodja društev v Sloveniji - razen nekaj članov društva iz Kopra - ni zapustil JVŽ,” pravi Dinevski.

Pričevanje jih je šokiralo

Primer je torej najbolj odjeknil v Kopru, kar ne preseneča, saj se je - zdaj že bivšim - članom društva izpovedala ženska, ki so jo dobro poznali, ji zaupali in verjeli. Dean Felda, dolgoletni član društva in jogijski inštruktor, pripoveduje, da je ob poslušanju izpovedi doživel šok, saj se mu ni niti sanjalo, da bi se kaj takega lahko zgodilo.

“Ni toliko problem v samih spolnih odnosih kot v zlorabi gurujevega položaja. To se mi zdi nedopustno,” meni Felda. Mislil je, da bodo tudi vsi drugi člani JVŽ podprli svojo kolegico, a se to ni zgodilo. Poklical je Svamidžija in ga seznanil z obtožbami. “Ni mi pustil do besede, začel je razlagati, da gre za delovanje negativnih sil, ki hočejo uničiti sistem.”

Tudi Miran Molk priznava, da je bilo prve tedne po razkritju med člani koprskega društva “kar dramatično”, da so tisti, ki so odstopili, potrebovali veliko pogovora, da so predelali svoja občutja. Sistem JVŽ je predstavljal velik del njihovega življenja, ki se je v trenutku sesul v prah. Poleg redne vadbe so se udeleževali tudi vseh Svamidžijevih seminarjev v Evropi - od šest do deset na leto - za kar so porabili večino svojih prihrankov.

“Tudi drugi člani društva bi se lahko prepričali, ali je naša skupna prijateljica res shizofrenična, kot jo zdaj nekateri obtožujejo. Ne morem razumeti, zakaj tega ne storijo. O spolnih zlorabah obstajajo tudi druga pričevanja žensk iz različnih držav po svetu, ki se med seboj ne poznajo, tako da niso mogle skleniti kakšne zarote,” pravi Molk.

Manj joge, več kulta osebnosti

Če je bil osip članov v Kopru izjema med enajstimi društvi JVŽ v Sloveniji, je v Srbiji prišlo do prave verižne reakcije. Iz sistema JVŽ so se izločila celotna društva v Beogradu, Novem Sadu, Kikindi in Somborju. Vzrok je najverjetneje ta, da se je Svamidžiju javno odrekel njegov dolgoletni tesni sodelavec Slobodan Milićević ali svami Ćidanand iz Novega Sada, ki je bil med učenci JVŽ, še posebej v Srbiji in drugih državah bivše Jugoslavije, izjemno priljubljen in cenjen.

Na koprski policijski upravi so nam potrdili, da so spomladi prijeli prijavo spolnega nasilja, ki naj bi se zgodilo že pred leti. Primer še preiskujejo.

“Zadnja leta si nisem več mogel zatiskati ušes in oči pred vse večjo aroganco, manipulacijo, nečimrnostjo in pohlepom svojega guruja. JVŽ je postajala vse manj joga in vse bolj kult osebnosti,” je Milićević zapisal v javnem pismu. Ko je postalo očitno, da se odmika od Svamidžija, so mu nekateri učenci spregovorili tudi o gurujevem nasilnem spolnem vedenju. “To je bil za večino od nas nepričakovan šok,” trdi Milićević, čeprav priznava, da je za obtožbe zaradi spolnih zlorab nekaterih učenk prvič slišal že leta 1982. “Mahešvarananda je takrat - v njihovi prisotnosti - z lahkoto ovrgel njihove zmedene in prestrašene izjave. Večina - vključno z mano - se je takrat odločila, da bo verjela svojemu guruju in ne solzam, strahu in ponižanju njegovih žrtev.”

Po tem dogodku ni več slišal ali karkoli zvedel o zlorabah, za katere zdaj meni, da so se stalno dogajale povsod, kjer je Svamidži imel svoje seminarje - tudi v Sloveniji. “Zdaj pa so mnogi učenci spregovorili o tem, kar se je zgodilo njim ali kar so izvedeli, da se je dogajalo drugim. Slišal sem tudi za ženske, ki so po svoji volji spale z Mahešvaranando. Z bolečino in gnusom sem dojel, da se je za kulisami seminarjev JVŽ vrtel porno film z žrtvami in prostovoljci,” piše Miličević.

Zarota majhne skupine ljudi

“V društvih JVŽ v Sloveniji smo prepričani, da gre za lažnive obtožbe, ki jih je zlonamerno ponaredila majhna skupina ljudi, ki jih koordinira Slobodan Milićević,” trdi Dejan Dinevski. Milićević naj bi hotel prevzeti organizacijo in poslovanje JVŽ za svojo osebno korist, kar mu ni uspelo, je pa iz kroga več deset tisoč članov JVŽ po celem svetu na svojo stran pridobil nekaj somišljenikov, s katerimi zdaj režira medijsko in internetno kampanjo, meni Dinevski in dodaja: “Za to kampanjo, ki na internetu teče že od marca in je sedaj že izzvenela, se ne menimo več. Opravljamo svoje poslanstvo - to je kvalitetno izobraževanje naših inštruktorjev in poučevanje joge. Obtožbe so brez dokazov, brez pravno sproženih postopkov, in razen te male skupine ljudi, ki si lahko izmislijo karkoli, ni nobenih legitimnih prič, ki bi potrjevale navedeno.”

Člani predsedstva Zveze joga društev Slovenije pa so v izjavi za naš časopis zapisali, da so tovrstne obtožbe nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi komurkoli med nami, in hkrati najbolj učinkovit način, kako očrniti ne samo Svamidžijevo delo, temveč tudi delo na tisoče tistih, ki so v razvoj JVŽ v preteklih 40 letih vložili veliko naporov in truda. “Lahko se branimo samo z zanikanjem,” pravijo na zvezi in dodajajo: “Lahko bi v odgovor navajali tudi druga dejstva, recimo o življenju bivšega člana, ki je trideset let spremljal Svamidžija, z eno od domnevnih žrtev, o nepravilnostih v zvezi z denarnimi sredstvi itd. Pa Svamidži in vsi v JVŽ tega ne počnemo, ker bi se s tem spuščali na njihov nivo.”

Tudi Svamidži zanika vse obtožbe. V času, ko so se na internetu pojavila prva pričevanja domnevnih žrtev, je iz Evrope odpotoval v Kanado, kjer je 17. marca na jogijskem radiu v Vancouvru dejal, da gre za umazano politiko in ljubosumje tistih, ki želijo uničiti njegovo dobro delo. “V teh obtožbah ni nobene resnice,” je zatrdil. V Evropo se do danes ni več vrnil, tako da njegovih običajnih poletnih seminarjev na stari celini ni bilo. Trenutno naj bi bil v svojem ašramu v Indiji.

Psi lajajo, karavana gre naprej

Po nepreverjenih podatkih naj bi iz JVŽ izstopali vidni člani po vsem svetu, ne samo iz Miličevićevega kroga. Ta v svojem pismu navaja, da sta odstopila tudi predsednik JVŽ v Salzburgu in promotorka te organizacije v Združenih narodih. V uredništvu smo pridobili dokumente o odstopu več članov JVŽ v Avstraliji, na Hrvaškem in izjavo Romana Peterke, ki je bil eden od začetnikov dejavnosti JVŽ v ZDA. Iz organizacije je izstopil že leta 2001, po izbruhu afere pa se je oglasil in zatrdil, da za spolne zlorabe ni vedel. Slišal je le govorice, da Svamidži spi z nekaterimi učenkami. “Zdaj lahko razumem, zakaj sem večkrat srečeval mlade ženske s praznim pogledom, ki so se držale ob strani, delovale nekoliko zmedeno in bile grozljivo tiho. Žal mi je, tisočkrat mi je žal za vse, kar ste morale prestati,” je zapisal Peterka.

V slovenski organizaciji JVŽ pravijo, da ne morejo reagirati na hujskaške izjave na internetnih forumih. Interne preiskave niso uvedli, saj za kaj takega niso prejeli nobene zahteve ali utemeljene obtožbe. “Karavana joge v vsakdanjem življenju gre dalje kljub občasnemu laježu psov ob poti,” pravi Dinevski.

ALJA TASI


Najbolj brano