Pod streho koprske Taverne bo nocoj koncert Mie Žnidarič
Kultura
05. 08. 2011, 14.01
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 16.00
Mia Žnidarič je prvi glas slovenskega jazza. Njena pot do jazzovskega Olimpa na sočni strani Alp ni bila lahka. Sama tudi pravi, da kljub dolgoletnemu pevskemu stažu še vedno ni na vrhuncu ter da ima v svojem glasbenem svetu še marsikaj povedati. Skupaj z življenjskim sopotnikom in glasbeno sorodno dušo, pianistom Stevom Klinkom. Doslej smo jo med Koprom in Piranom lahko le redko slišali, zato bo njen nocojšnji koncert zagotovo posebna glasbena poslastica.
Mia Žnidarič in Steve Klink Foto: Maja Slavec
>Živite z glasbo in za glasbo. Nenehno iščete nove poti v glasbenem svetu. Kam vas vodi to vaše iskanje? Kaj vas navdihuje?
“Največ navdiha najdem v gozdu. Imam namreč to srečo, da živim nasproti Golovca, ki je dovolj velik za dolge sprehode s kužo Žužo, za razmisleke o tem in onem, sploh pa po koncertih vedno nujno potrebujem svež zrak in drevesa, seveda naslednji dan. Ni pomembno, ali sije sonce ali dežuje. Gozd mi pomeni posebno zatočišče, morda je občutek podoben magičnemu svetu, ki ga občutim, ko pojem.”
Mia Žnidarič je na slovenski glasbeni sceni znana že dobri dve desetletji. Da je njeno poslanstvo v glasbi, je začutila že v otroštvu. Zgodaj se je odločila za glasbo in se ji povsem posvetila. Njene vzornice so bili najlepši glasovi vseh časov: Billie Holliday, Ella Fitzgerald, Sarah Vaughan, Dinah Washington, Nancy Wilson in Etta Jones. Lani je izdala svoj dvanajsti album z naslovom Love You Madly.
>V glasbi ste perfekcionistka. Ste tudi sicer v življenju takšni?
“Ne vem, če sem. Rada imam lepe stvari. Recimo barve. Celo stanovanje sem sama prebarvala in vsaka stena je v drugi barvi, no, vsaj za nekaj časa, dokler se ne naveličam. Potem pač hitro spremenim barvo.”
> Je dejstvo, da živite z glasbenikom za vas neke vrste olajšava, ali je zaradi njegove morebitne kritičnosti vaša pot v glasbenem svetu otežena?
“Že devetnajsto leto sva skupaj glasbeno in zasebno. Odlično se razumeva in po navadi sem jaz tista, ki kritizira, ko Steve piše glasbo. Sem zelo neposredna in moram takoj vse rešiti, kar včasih boli, a verjamem, da ni dobro prelagati nerešenih situacij. Rekla bi, da je življenje s sorodno glasbeno dušo velik privilegij.”
> Se vam zdi, da ste vse bliže svojemu glasbenemu vrhuncu, da ste zdaj na vrhu, ali … ?
“Ah, kje pa. Komaj sem začela s svojo glasbeno sproščenostjo. Na odru se počutim doma, kot v dnevni sobi. Glas mi zveni, vsa zaživim, ko pojem. Le malo starejša sem videti, kar je čisto naravni proces. Sem bolj zrela, bolj polna in veliko imam še povedati. Rada ustvarjam. V zvrsti glasbe, ki sem ji predana, neprestano rastem in se učim.”
>S svojo glasbo poslušalcem nenehno dajate samo sebe. Se ob tem počutite izčrpano, ali vam je to le dodatna motivacija?
“Kar dajem, tudi dobim nazaj. Seveda sem izčrpana po koncertu. A vsak dober koncert je tudi odlična motivacija za naslednjega.”
> V slovenski Istri vas le redko slišimo. Kaj pripravljate za koncert v Kopru?
“Vse je stvar organizacije in organizatorjev. Res že dolgo nisem koncertirala v Kopru in zelo se veselim. Z mano bodo nastopili trije odlični jazz glasbeniki: Steve Klink - klavir, Robert Jukič - kontrabas in Aleš Rendla - bobni. Program bo pester. Igrali bomo pesmi Svetlane Makarovič in Ferija Lainščka, napisane posebej zame in pa sevede prelepe klasične jazzovske standarde.”
ZLATICA KASAL