Vrednost življenja

Se kdo spomni, kdaj smo začeli gledati skozi prizmo denarja popolnoma vse? Kaj se nam finančno izplača in kaj ne. Kdaj smo začeli na bogataše gledati kot na bogove, pa čeprav se morda šopirijo z denarjem, nakradenim iz državnega proračuna? Ko so nas prepričali, da bomo srečni, če bomo tudi mi bogati. Če se bomo vozili v luksuznih avtih, če bomo imeli hišo v velikosti versajske palače z olimpijskim bazenom na trati. Dobiček je edino merilo uspeha.

Delavec s pogodbo o delovnem razmerju za nedoločen čas, s plačanimi zdravstvenimi in pokojninskimi prispevki, ki je lahko brez skrbi, da bo petnajstega v mesecu imel plačo na računu, je postal vrednota iz iluzije. Ni prostora za družinam prijazna podjetja. Trg je bojda neizprosen. Pa je res? Ali morda tiči zajec v grmu pogoltnosti posameznikov, ne glede na ceno, ki jo mora za to plačati ljudstvo. Poštna uslužbenka v Kresnicah je boj za vsakdanji kruh plačala z življenjem. Vodstvo pošte je letos obiskalo najbolj izpostavljene poslovalnice, tudi Kresnice, da bi pripravili ukrepe za izboljšanje mehanske zaščite pultov. A postopki trajajo, predvsem zaradi dolgotrajnega sistema javnega naročanja, pojasnjujejo na Pošti Slovenije. Za tristo evrov ji je ropar vzel življenje. Ni malo Slovencev, ki se s tem denarjem prebije skozi mesec. Je pa dosti manj takih, ki se napajajo pri koritu državnega proračuna in si za enak denar lahko kupijo par čevljev ali spodnje perilo za ljubico.

Ne bi bilo pravično pljuvati le po najvišjih glavah, ker država smo ljudje. Denar ima rad tako višji kot nižji družbeni sloj. Morda je pošta res hotela nekaj privarčevati na račun varnosti uslužbencev. Vzeti življenje zaradi dobička, ni zato nič manj sprevrženo dejanje. Je revež, ki si ne more privoščiti v lokalu popiti kave. A je tudi bogataš, ki si kave v lokalu ne bo privoščil, ker je skopuh. Gonja za dobičkom je geslo sodobne družbe. Koliko pa je pravzaprav vredno življenje, ki ga imamo?


Preberite še


Najbolj brano