Klelija Potokar v domoznanski monografiji predstavila Divačo z okolico

V nizu ustvarjanja domoznanskih knjig je Klelija Potokar knjigam o Kačičah in Vremski dolini dodala še tretjo - Divača na stičišču poti. V sliki in besedi je v njej predstavila zgodovino in pomembne osebnosti Divače, okoliških vasi in širšega območja zgornjega Krasa.

Klelija Potokar z novo monografjo o Divači z okolico. Foto: Bogdan Macarol
Klelija Potokar z novo monografjo o Divači z okolico. Foto: Bogdan Macarol

PARED>“Spomin, izpostavljen množici informacij, pogosto zataji. Prav posebno poglavje pa je spomin na skupno preteklost, saj se obnašamo, kot da je nikoli ni bilo ali pa da ni nikoli bila tudi del nas, zaradi česar pa smo se izoblikovali v to, kar smo,” je v Paredu pri Divači v ponedeljek zvečer premierno predstavila razloge za nastanek nove monografije Divača na stičišču poti njena avtorica Klelija Potokar.

“Ta knjiga je le droben prispevek k skupnim spominom na stoletja življenja kraškega človeka. Posebej pa jo posvečam kraškim ženam in dekletom, ki so s svojim delom soomogočale preživetje družin in v težkih časih tudi skrbele za ohranjanje jezika,” je še dodala.

Obsežno delo s številnimi fotografijami na 440 straneh velikega formata je intenzivno nastajalo v zadnjih treh letih, s premori pa že prej, ko je zbirala gradivo za prejšnji knjigi - Kačiče na Krasu (2005) in Vremska dolina med Krasom in Brkini (2008). Knjigo je, podobno kot prejšnje, izdala v samozaložbi skupaj z založbo Borovci iz Ilirske Bistrice, zanjo pa pregledala več kot 300 virov, poleg osebnih informatorjev tudi podatke iz državnega in pokrajinskih arhivov, arhiva Škofije Koper, Kapiteljskega arhiva v Trstu, Šolskega muzeja in Železniškega muzeja ter lokalnih ustanov.

“Najstarejša znana pisna omemba Divače datira v leto 1308, ko je ta kraj naveden v kodeksu Dohodki in donosi kanoniških beneficijev častitega tržaškega kapitlja iz leta 1310 pod nazivom Dovac ali Devac, kar je po mnenju poznavalcev izpeljano iz staroslovenskega osebnega imena Divak ali Devak,” je avtorica utemeljila več kot 700 let neprekinjeno poselitev kraja. Dolgo je bil to majhen kraj, saj je bilo tu leta 1819 le 23 hiš in okrog 138 prebivalcev (sedaj okrog 1500). “Razmah sta prinesla šele južna železnica in povojni čas, ki je spet v veliki meri povezan z železnico. Prej, še v 17. stoletju, pa so bile od Divače večje celo Kačiče, ki so imele mitnico,” je šele novodobni večji pomen Divače utemeljila Potokarjeva.

Knjiga predstavlja zgodovino Divače z okolico po obdobjih od prazgodovine, antike in srednjega veka do narodnega prebujanja, obeh svetovnih vojn z vmesnim fašističnim etnocidom, NOB (spremno besedo h knjigi je prispeval Emil Škrl – Milko, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Sežana), povojni čas in zadnja leta. V njej najdejo mesto pomembne osebe, zgodovina lokalnega gospodarstva, promet (zlasti železniški), župnije, osnovne šole in društva. “Med 15-letnim zbiranjem gradiva se je razkrilo marsikaj, od tega, da sta bili naselji Povir in Senožeče upravičeno poimenovani pomorski vasi na kopnem (slednje so prispevale več kot sto pomorščakov), do težkih razmer, v katerih so živeli naši predniki - nekateri dobesedno kot sužnji, saj so zaradi izgube vsega premoženja in posledično pravic to tudi res postali, tako da je zabeleženo, da je cerkev v Kačičah leta 1676 odkupila nekega domačina – sužnja, sicer bi ga prodali v daljne kraje,” je nanizala nekaj zanimivosti.

Knjiga je izšla v nakladi 300 izvodov in stane 50 evrov (naprodaj je v knjižnici Divača in pri avtorici). Danes ob 18. uri jo bo predstavila v Rodiku (Linčeva domačija), 21. januarja pa še v Divači (hotel Malovec).

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano